Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik oktober 2019

 10.2019
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Iskanje po vsebinah PV  

Jesen na Debelem vrhu.
Foto: Oton Naglost

petek, 18. oktober 2019, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 476

Tema meseca: Na splet po informacije o gorah / Intervu s Francijem Savencem / Karnijska potepanja / Doživetja na brezpotjih in zgodovina planinske opreme / O poškodbah ...

Uvodnik: Od El Castilla do Sapphire. Marta Krejan Čokl

TEMA MESECA
NA SPLET PO NASVET
Virtualni sprehod po hribih. Marta Krejan Čokl

INTERVJU
Franci Savenc in uredništvo portala Gore-ljudje. Marta Krejan Čokl

KARNIJSKE PREDALPE
Ko zadiši po senu in zacveti rododendron. Olga Kolenc

ZGODOVINA
Pomen dobre planinske opreme. Mojca M. Peternel

DOŽIVETJA
Krasni novi svet brezpotij. Tomaž Radšel

Z NAMI NA POT
Izobilje ciljev za vse letne čase. Janja Lipužič

PLANINČKOV KOTIČEK
Planinska žlica pripoveduje. Kristina Menih

VARSTVO NARAVE
Avgusta v Vrata tudi z brezplačnim avtobusom. Zdenka Mihelič

SATIRA
Umirjanje prometa. Mire Steinbuch

PLANINSKE KOČE
Oskrbnik planinske koče, to bo moj poklic! Manca Ogrin

VZGOJA
Poškodbe, najboljše učiteljice plezanja. Jurij Ravnik

VREME
Prepoznavanje oblakov. Veronika Hladnik

SVETILKA
Kako se v gore ne hodi fotografirat. Oton Naglost

DOŽIVETJA
Teleskop na Kredarici. Boris Kham

PLANINSKI ZEMLJEVIDI NA TELEFONU
Ni vsak elektronski zemljevid dober zemljevid. Andrej Stritar

DRUŽINE V BAVŠICI
Peti družinski tabor v Bavšici. Mateja Komac

NARAVA
Nenavadni pomočniki. Ivan Premrl

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

PLANINSKA ORGANIZACIJA

NOVICE

V SPOMIN


Uvodnik: Od El Castilla do Sapphire

Pred približno 40.000 leti so naši predniki začeli slikati na stene jam. Mogoče že prej, vendar strokovnjaki najstarejše ohranjene slikarije uvrščajo v to obdobje. Večinoma gre za motive živali in odtise rok, njihov namen pa naj bi bil označevanje ozemlja, iniciacija ali del verskih obredov. Torej komunikacija med ljudmi, kakršna so (bili) tudi možici, totemi, poslikava teles in drugi znaki, iz katerih se je pozneje razvila pisava. Podob ljudi iz časa prvih jamskih poslikav ne najdemo, verjetno zaradi tabujev, ki jih je narekovalo takratno verovanje. Eni so bili torej za, drugi proti, vendar so stenske slikarije ponekod ostale ohranjene vse do danes in v različnih formah svoje poslanstvo opravljajo še naprej.

26. avgusta 1778 so se na Triglav povzpeli štirje srčni možje. Preden so se podali v avanturo, ki je za zmeraj ostala zapisana v kolektivno zavest slovenstva, so se o razmerah okoli gore skoraj zagotovo pozanimali pri lokalnih gorskih vodnikih in v okoliških gostilnah, kolikor jih je bilo. Iskali so informacije - kakršne koli so že bile, so bile koristne, seveda pa so se dobro zavedali, da se bodo o tem, ali držijo ali ne, morali prepričati sami. Uspelo jim je. Na vrhu so v kamen vklesali začetnice svojih imen (tudi na Zoisa in Hacqueta ter nekaj drugih niso pozabili) in s tem pustili informacijo, da so bili tam. Prvi. Če bi danes naredili kaj podobnega, bi jih poleg vsesplošnega zgražanja čakala še vsaj kazen za uničevanje narave v Triglavskem narodnem parku. Da ne govorim o tem, da jih verjetno ni bilo malo, ki so vzpon na naš najvišji vrh v tistem času videli kot pravo bogokletje in izzivanje usode.

Leta 1895 je Slovensko planinsko društvo izdalo prvo številko Planinskega vestnika. V času prebujanja narodne zavesti je imelo glasilo močno povezovalno vlogo, bilo pa je tudi sredstvo za izobraževanje in informiranje vseh, ki jim je bil blizu gorski svet. Zagotovo vsem takrat ideja o izdajanju revije ni bila blizu - enim zaradi simpatij do Nemcev, drugim zaradi misli, da bi morali informacije o gorah iskati na papirju in ne v gostilnah in kočah pod gorami kakor nekoč. Verjetno je kdo ob tem celo pomislil, da se bo pristni stik z ljudmi zaradi tega izgubil. Pa se ni in tudi Planinski vestnik izhaja še zdaj. Po drugi svetovni vojni je oblast zagovarjala kolektivizem, ga postavljala pred elitizem in dajala prednost večjemu številu plezalcev v lažjih kot manjšemu številu plezalcev v težjih smereh. Mladi rod, ki je želel plezati (in tudi je plezal) v težjih smereh, ni imel vodničkov z vrisanimi smermi s šesto stopnjo težavnosti, takrat najvišjo oceno za težavnost smeri. Leta 1954 so Igor Levstek, Rado Kočevar in Mitja Kilar (menda) kljub nasprotovanju vodstva Planinske zveze izdali prvi tovrstni vodniček, V naših stenah. Spet sprememba, informacije so se v nekaterih očeh iz koč in Planinskega vestnika preselile v knjige. In do danes ostale nepogrešljiv del alpinizma.

V devetdesetih letih so se pojavile prve spletne strani o gorništvu in alpinizmu. Mnogo ljudi je zmajevalo z glavami, češ, kaj nam to pomaga, naj nosimo s sabo računalnike? Kaj se je zgodilo s starimi dobrimi vodnički? Vodnički so kljub vsemu ostali, v manjši meri, drži, a vendar. Ostale so tudi spletne strani, pridružila pa so se še družbena omrežja, ki marsikomu seveda spet niso po godu. Kot tudi ne pametni telefoni, navigacijske naprave in pametne ure, ki jih uporablja vedno več ljudi.

Na koncu je popolnoma vseeno, kje dobimo informacijo, ko gre zares - od markacije (saj je to z malo domišljije tudi stenska slikarija s podobno funkcijo, kot so jih imele tiste izpred 40.000 let), možica, oskrbnika koče, gorskega vodnika, iz Planinskega vestnika, vodnička, s spletne strani, pametnega telefona, ure ali navigacijske naprave. Ohranjamo vse in nobena ni zares zamenjala ali celo izključila svojih predhodnikov. Dejstvo pa je, da se moraš na koncu vedno odločiti sam. Več izbire pomeni večjo varnost, pametna uporaba z upoštevanjem zakonitosti določenih informacij pa odgovornost. V tej številki Planinskega vestnika se posvečamo spletnim stranem, ki so danes nepogrešljivi del gorniškega vsakdana. In prav nič ne bomo jezni, če boste informacije, ki vam jih ponujamo, preverili še kje drugje. Planinski vestnik ostaja z vami in podaja roko vsem drugim virom informacij - starejšim in mlajšim.

----------
(1) El Castilla je jama v Kantabriji v Španiji, kjer so najstarejše najdene poslikave; Garmin Fenix 5X Sapphire je ena najsodobnejših "pametnih ur".

Marta Krejan Čokl

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker