Silvo Baznik: Topli dnevi so kot nalašč za vrtenje pedalov.
Prebudim se v oblačno jutro, kar pa me ne odvrne od zastavljenega cilja, kolesarjenja na prelaz Črnivec. Po dobrem zajtrku in kavici z ženo se odpravim od doma. Kot običajno se po cestah valijo avtomobili v mesto, jaz pa poganjam pedala v nasprotno smer.
Vrstijo se kilometri, peljem čez reko Savo pri Šentjakobu in pripeljem v Domžale in Kamnik, kjer me ustavijo rdeče luči na semaforjih, a le za nekaj trenutkov in že peljem dalje.
Nizka oblačnost vztraja na nebu vse do Stahovice in prve znake modrine na nebu opazim šele v Črni, kjer je bistveno manj prometa. Počasi pridobivam na višini, prekolesarim Podstudenec, Žago in Krivčevo in sledi zahtevnejši klanec, ki se povleče vse do današnjega cilja prelaza Črnivec na višini 902 m. Ustavim in sestopim s kolesa ter naredim nekaj fotografij skoraj golega pobočja Kranjske rebri, ki se pne do višine 1435 m. S prelaza odpeljem kilometer nazaj in odvijem desno na strm klanec in nato po dobrem kilometru odvijem levo k razgledni cerkvici Sv. Ahacija nad Kališami. Naredim odmor za okrepčilo za mizo na eni od klopi. Prav prijetno je. Sonce pošilja tople žarke, rahlo pihlja, nekaj oblakov je še na nebu in lepo so vidni živopisani gozdovi, ki so na pobočjih Kisovca, Velikega griča in Gojške planine. Pod menoj je dolina in hribovje, za njim pa valoviti svet gozdov in dolin.
Čeprav imam časa na pretek, počasi pospravim za seboj, poskrbim, da mI ne bo hladno, ko bom kolesaril navzdol in prenesem kolo čez pašno ograjo na cesto. Ponovno sem na kolesu in prvi kilometer je v hipu za menoj. Na križišču odvijem desno in se spustim po klancu navzdol, previdno prevozim ovinke in hitro kot dopušča cesta prikolesarim nazaj v Stahovico, se povzpnem v Godič in za vasjo naredim še en panoramski posnetek vasi z gorami v ozadju. Lepo je viden greben Velike planine. Od visokih gora pa le Planjava, medtem ko so ostale še skrite za oblaki.
Opoldne je in pred menoj je le še ravninski svet. Hitro sem v
Mekinjah in Kamniku, še nekaj vasi in peljem skozi Domžale vse do reke Save, katere bregovi so polni raznobarvnega listja dreves in grmovja. Še nekaj kilometrov in ustavim pred domom, kjer zaključim današnje skoraj osemdesetkilometrsko kolesarjenje.
Nič posebnega, bi dejal, a vendar prekrasen oktoberski dan.