Dnevnik/Planinstvo - Gorazd Suhadolnik: ... bodo znanstveniki potovali leto dni
Podnebni znanstveniki z nemškega Inštituta Alfreda Wegenerja bodo v polarni noči z ladjo, vklenjeno v ledeno ploščo, potovali do severnega tečaja in potem na jug, sproti pa bodo raziskovali vplive podnebja, ledu, morja, ekosistema in biogeokemije.
Skupina znanstvenikov in raziskovalcev z nemškega Inštituta Alfreda Wegenerja je na prvi jesenski dan iz Tromsoja na Norveškem odplula na najdaljšo polarno odpravo v sodobnem času, ki so jo poimenovali Mosaic. Več kot 60 klimatologov in drugih strokovnjakov ter 40 članov posadke ladje Polarstern (Polarna zvezda) je po tednu dni ob pomoči dveh ruskih ledolomilcev, helikopterja in satelitske navigacije skozi Morje Laptevov (del Arktičnega morja v polarnem krogu) priplulo na daljni sever in se ustavilo ob izbrani ledeni plošči. Spremljevalci so se potem vrnili, Polarstern z raziskovalno posadko pa vklenjen v led (in z ugasnjenimi motorji) nadaljuje potovanje po Severnem ledenem morju. Raziskovalci pričakujejo, da bodo pluli skupaj z ledeno ploščo od 12 do 14 mesecev, pri tem pa bodo zbirali podatke o podnebnih spremembah v polarnih prostranstvih.
Vrednost raziskovalnega projekta znaša 140 milijonov evrov, v letu »proste« plovbe pa bo poleg raziskovalcev na ladji sodelovalo še 250 strokovnjakov iz 17 držav. Njihov skupni cilj je temeljito raziskati cel podnebni sistem v osrednji Arktiki. Zbirali bodo podatke o petih glavnih vidikih – podnebju, morskem ledu, oceanu, ekosistemu in biogeokemiji, da bi bolje razumeli interakcije, ki oblikujejo arktično podnebje in življenje v Arktičnem oceanu. Vprašanje, kako čedalje višje temperature vplivajo na Arktiko, je v zadnjih letih predmet številnih razprav in raziskav, člani odprave Mosaic pa upajo, da jim bo uspelo najti povezave med posameznimi dejavniki in njihov medsebojni vpliv. Znano je že, da se arktični morski led hitro tanjša in da se čedalje manj širi na jug, kaj to pomeni za dolgoročno zdravje okolja v regiji in na celem planetu, pa je še velika znanstvena uganka, ki si jo želijo znanstveniki čim bolj razvozlati.
Napad mroževke
Z vnaprejšnjo analizo satelitskih posnetkov so v odpravi Mosaic za svoj enoletni dom izbrali ovalno ledeno ploščo s premerom 2,5 oziroma 3,5 kilometra, ki leži na 85 stopinjah severne zemljepisne širine in na 137 vzhodnem poldnevniku. Sestavljena je iz zbitega, več metrov debelega ledu in ponuja trdno osnovo za ledeni tabor, ki so ga začeli postavljati po pristanku ladje. »Mogoče ni popolna ledena plošča, a je najboljša v tem delu Arktike in ponuja boljše delovne razmere, kot smo lahko pričakovali po toplem arktičnem poletju,« je povedal Markus Rex, vodja odprave Mosaic.
Člane odprave je presenetilo, da so do ledene plošče pripluli že po enem tednu (načrtovali so dvotedensko plovbo), še pred začetkom polarne noči. Po pričakovanju jih bo ledena plošča nosila najprej daleč na sever, mogoče celo do severnega tečaja, potem pa naj bi njihova »gostiteljica« nadaljevala pot proti jugu in zahodu. Po letu dni naj bi jih odneslo skozi ožino Fram med Grenlandijo in Svalbardskim otočjem, kjer naj bi se odprava končala.
Prvo razburljivo presenečenje so raziskovalci doživeli že nekaj dni po izplutju iz Tromsoja, ko so zahodno od Svalbarda v Deželi Franca Jožefa naleteli na »dobrodošlico« samice mroža. Nekaj raziskovalcev se je z napihljivim gumijastim čolnom odpeljalo od ladje proti obali bližnjega otočka, pri tem pa so se preveč približali mroževki z mladičem. Samica je planila proti čolnu in ga z okli v enem zamahu predrla ter potopila. Nihče od posadke na srečo ni bil poškodovan, dovolj velik izziv pa je bil že plavanje v mrzlem Arktičnem morju nazaj do Polarsterna.