Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mojstrovke

torek, 15. oktober 2019, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1352

Silvo Baznik: Tudi tokrat ne hitiva in ob sedmi uri zjutraj sledi odhod od doma.

Na prelazu Vršič in s tem na izhodišču današnje ture sva ob deveti uri, kar je posledica zastojev na cesti. V dolini je še megla, greben Mojstrovke pa se že koplje v sijaju sončnih žarkov, medtem ko sedlo ostaja še v senci, ki jo meče visoki Prisojnik.

Mrzlo je in rahlo vetrovno, tako da dobro oblečena narediva prve korake po stezici, ki se vije med drevesi in ruševjem. Meglice iz doline dosežejo prelaz, ko sva že visoko nad njim in ko že stopava po razglednem pobočju proti strmem skalnatemu delu grebena. Izza Prisojnika posvetijo prvi sončni žarki in postane topleje, ravno dovolj, da pospraviva topla zgornja oblačila v nahrbtnik in že zavijeva ostro desno v smeri Nad Šitom glave. Da pa ne bo toplo, napove mrzel veter, ki zaveje po pobočju in ponovno oblečeva topla oblačila. Hodiva po neoznačeni stezi in v rahlem vzponu prečiva pobočje ter doseževa dolinico in s tem pobočje Šitne glave. Nekoliko višje slediva stezici v desno in preko kamnitega dela in melišča doseževa vršnjo 2087 m visoko travnato ravnico, kjer pa močno piha. Kljub temu posvetiva nekaj časa pogledom na bližnje in daljne vrhove gora, a veter je premočan in hitro poiščeva zavetrje v večji kotanji pod grebenom, kjer se ogrejeva z vročim čajem in pojeva nekaj dobrin iz nahrbtnikov.

Pot nadaljujeva sprva po grebenu, nato se spustiva rahlo navzdol po ploščah in zoprnemu drobižu in preideva na greben pobočja Mojstrovke, kjer se z nekaj oprijemi rok povzpneva preko strmega dela in doseževa Hanzovo pot ter vidiva četverico, ki se vzpenja po njej. Stopava po vse bolj strmi poti, poprimeva za skalo, kjer je to potrebno, doseževa nekakšno ravnico, kjer je na grebenu pohodnik, ki se mu pridruživa ob fotografiranju Jalovca, Kotovega sedla in verige Rateških Ponc, za katerimi se dviga Mangart.

Čeprav je sonce že visoko na nebu, ostaja severno pobočje Mojstrovke v senci in poprijeti je potrebno za mrzlo skalo, kline in pletenice, da premagamo strmino ter pridemo na vršnjo pobočje, kjer naredimo še nekaj korakov do 2332 m visokega vrha Male Mojstrovke. Na vrhu se moramo sprijazniti z mrzlim vetrom, ki bo kot kaže naš današnji spremljevalec.

Pogledi so lepi, a hitro greva z vrha malce nižje, kjer ne piha tako močno. Kratek oddih prav pride in nato, ko pridejo naslednji pohodniki, pričneva spust po gladkih ploščah izogibajoč se drobižu v dolinico med Mojstrovkoma, kjer se svet obrne navzgor. Slediva stezici v grapo in se povzpneva na greben, od koder se ponovno odpre pogled na gore nad Trento. Stopava po južnem pobočju Velike Mojstrovke, prečiva naslednji grapi in po stezici in gladkih skalah doseževa vršnje pobočje in v nekaj korakih sva na višini 2366 m in s tem na vrhu Velike Mojstrovke z lepimi razgledi na Julijce in Karavanke. Nakrmiva planinske kavke, ko za nama pride že znani pohodnik in zopet obojestransko zamenjamo fotoaparata in fotografiramo.

Z vrha stopiva po in pod grebenom proti zahodu preko gladkih plošč, skalovja in krušljivega sveta. Sprva greva navzdol, da se nato povzpneva na predvrh naslednje Mojstrovke, od koder nadaljujeva po grebenu, ki na severu prepadno pada v dolino ter se po strmem zadnjem delu povzpneva na 2354 m visoki vrh Zadnje Mojstrovke. Na vrhu so možici in manjši zid iz kamenja, ki pa vetru nič ne more.

Za nama pride pohodnik, ki hiti proti Travniku in morda še kam, kot pravi sam, midva pa zapustiva vrh in se po isti poti vrneva nazaj na Veliko Mojstrovko, od koder se spustiva v dolino med Veliko in Malo Mojstrovko, na katero se vzpenjajo pohodniki, medtem ko midva hitiva ob lepih pogledih na dolino Trente in gore nad njo proti Grebencu. Z roba grebena poteka nova varovana pot in po njej se spustiva na vršiško stran, ki je zgoraj že v senci in ob vetru je hladno, nižje, kjer je odcep za Šitno glavo, pa stopiva na sončno stran in hodiva po poti srečajoč nekaj planincev navzdol.

Doseževa prelaz in stopiva do avta, kjer odloživa nahrtbnika in se podava proti zadnjemu vrhu današnje ture. Greva mimo sicer že zaprtega Tičarjevega doma, kjer opravljajo zadnja dela za zimovanje in po cesti ob številnih macesnih do Poštarskega doma, ki je prav tako zaprt. Še nekaj minut potrebujeva in sva na vrhu 1737 m visokega Vršiča s prekrasnimi pogledi na Špikovo skupino, Škrlatico, Prisojnik, Špičje, Trentski Pelc, Bavški Grintavec, Grebenc, Malo Mojstrovko, Šitno glavo in Robičje. Vsekakor je vrh kljub relativno majhni višini vreden obiska.

Veter pa nikakor noče popustiti in tako ne ostaneva dolgo na vrhu. Spustiva se do Poštarskega doma, se povzpneva na bližnjo razgledno točko s ploščo s smermi in imeni gora in nato po stezici skozi ruševje na cesto in nazaj do avtomobila, kjer po šestih urah zaključiva svoj pohod na pet vrhov in se odpeljeva proti domu.
 

eXTReMe Tracker