Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Odličen seminar za AI

AK Ravne, 11.10.2019 
Odličen seminar za alpinistične inštruktorje

nedelja, 13. oktober 2019, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 924

AK Ravne - Marta Krejan Čokl:  6. oktober 2019 - Plezalni center Celje.

Letos se je seminarja oz. usposabljanja udeležilo izredno veliko število alpinističnih inštruktoric in inštruktorjev, tako da si izvajalci tudi zato zaslužijo samo pohvale.
Peter Jeromel – Perc, Alen Marinovič, Janez Primožič in Mijo Kovačevič so opravili odlično delo.

Perc in Alen sta najprej prikazala nov način spusta po vrvi s soplezalcem, ki tega sam ne more opraviti (poškodba, izčrpanost ipd.), in sicer v dveh primerih: ko obnemore drugi plezalec in ko obnemore prvi plezalec. Informacije, slike in pojasnila glede tega manevra se bodo kmalu (z)našla tudi na Alpiročniku, inštruktorji pa bomo ta način začeli prikazovati in poučevati v alpinističnih šolah, zato o tem ne bom pisala tukaj, rada bi pa zapisala nekaj besed o drugih temah, ki so bile nam najmanj v razmislek, želim(o) pa, da so tudi vam.

Vse življenje se učimo in izkušnje skupaj z vedno novim znanjem dajejo najboljše rezultate. V našem primeru je eden od rezultatov torej ta, da zmanjšujemo možnosti poškodb pri padcih, in to tako pri plezalcu kot varovalcu. Ogledali smo si namreč film oz. posnetek testiranja francoskega združenja ENSA, kjer so raziskovali, kolikšne sile delujejo na ljudi in opremo pri padcih, ko varujemo na pas ali na sidrišče.
Poglejte in razmislite, kateri način varovanja je primernejši (je več kot očitno).

Janez Primožič, gorski vodnik in poklicni zdravstveni delavec ter prostovoljni reševalec letalec, je zaskrbljen zaradi števila nesreč, ki so se letos zgodile zaradi uporabe premičnih varoval. Nazadnje je zaradi porušitve sidrišča iz samih zatičev oz. metuljev mlad alpinist izgubil življenje, kar štiri nesreče, ki so se zgodile letos, pa so bile posledica nepravilne ali neprimerne uporabe teh varoval. Razprava, ki je sledila predavanju, seveda ni dala odgovora, ali so tovrstna varovala primerna ali ne, saj je enoznačni odgovor nemogoč (vse ima svoje prednosti in slabosti), zagotovo pa smo spoznali, da očitno nimamo dovolj znanja za uporabo teh varoval, da ne znamo izbirati primernih tipov varoval (različni materiali za različne kamnine), da jih pogosto s sabo vzamemo premalo in podobno. “Light and fast” se včasih tudi zavleče … Vzamemo štiri kline in štiri frende in mislimo, da je to dovolj – velika napaka, ki nas lahko stane življenja!!! Ali pa najmanj klic na 112.

Brez klinov v naših gorah kljub vsemu ne gre … Tukaj pa se pojavi nova težava – klinov ne znamo pravilno in dovolj močno zabiti. Alpinistične šole, to bo treba popraviti.

Janez pa je spodbudil še eno debato, ki je manj sveža, a vendar vedno bolj pomembna, saj se razlog zanjo blazno stopnjuje. Gre za to, kdaj poklicati na pomoč reševalce, in gre za to, da helikopter z reševalci ni taksi. Primer: tip je poklical reševalce, ki so seveda poslali helikopter, da so šli po njegov nahrbtnik, ker ga je izgubil! Drugi primer: hud padec, hude poškodbe – oseba, ki je poklicala pomoč, je rekla, da ni nič hudega, zaradi česar zdravnika sprva sploh ni bilo v helikopterju, poškodbe pa so bile v resnici izjemno hude (30-metrski padec!).

Tudi v tem primeru je nemogoče dati en odgovor, nujno pa je, da se v alpinističnih šolah predstavi tudi ta plat alpinizma, vzbudi odgovornost in spodbuja trezna presoja. In kaj je že etika? In ali se zavedamo težav, ki nastanejo pri reševanju? Nevarnost za reševalce, nevarnost za posadko, nevarnost za helikopter, nevarnost za ponesrečenca, prostovoljno delo, brez plačila …

Mijo nam je odlično predstavil strele in pojasnil, kaj se dogaja v ozračju, kadar vidimo (bog ne daj da občutimo) bliske. Nazorno, z dobrimi razlagami in slikovnim gradivom je pojasnil precej neznank, na koncu pa nam osvežil in nadgradil še znanje glede tega, kako se pred strelami varovati v gorah. Da, tudi v zvezi s tem ni nič gotovega, vsekakor pa lahko z znanjem zmanjšamo možnosti, da nas zadane strela. Tudi z jasnega (ker lahko potuje več kilometrov).

Kaj so bistveni napotki? Saj že vemo …
A res?

1. Vremenska napoved
2. Pravočasni odhod na turo
3. Izogibamo se:
 - vrhov, grebenov, bližine sten
 - vodnih poti (so tudi skrite), dreves
 - kovinskih predmetov (uh, ferate)
 - majhnih votlin

Pozorni smo na elektrenost ozračja, odstranimo vso kovinsko opremo, nakit, usedemo se na suh nahrbtnik, noge in roke damo k sebi skupaj!

Oddaljenost strele glede na zvok grmenja? 3 s = 1 km

Toliko na kratko in na hitro. Mi smo izvedeli veliko, upam, da ste ob branju tega prispevka kaj novega izvedeli tudi vi.

Inštruktorji iz AK Ravne, ki smo se udeležili seminarja: Jan Špiler, Domen Petek in Marta Krejan Čokl.

 

Marta Krejan Čokl

Foto: Mijo Kovačevič 

Oznake: , USP

Komentiraj (1):

Tomaž Jeras, ponedeljek, 14. oktober 2019, ob 10:47

Kratek komentar glede prikaza vrvne tehnike na seminarju:
- v drugem prikazanem primeru gre alternativno tehniko reševanje padlega (in ne obnemoglega) prvega plezalca (poleg klasičnega dviga, ki se kaže na alpinističnih šolah)
- ne gre za novo tehniko, ker sem jo osebno spoznal že pred leti (2009) na seminarjih za AI izpit. Moje mnenje je, da vsaka nova zadeva rabi nekaj let preizkušanja, preden pride v "uradno gradivo" za alpinistične šole, kar se bo sedaj očitno zgodilo.
- slednje toplo pozdravljam, ker je dvig padlega, ki ga sedaj učimo, v realnosti redko možno izvesti

eXTReMe Tracker