Mitja Filipič 01.10.2019 07:26 1495 0

Goraikō

AO Rašica - Miha Habjan: ...in zaraščen, krušljiv, vulkanski granit

V septembru sva z očetom (Vladimir Habjan, AO Kamnik) odpotovala na Japonsko za 12 dni kjer sva obiskala mojo sestro Nino. Ko sva bila tam sva šla na Fuji lovit sončni vzhod, ki naj bi bil tako impresiven, da ima prav posebno ime; goraikō. Iz prve roke oziroma očesa lahko potrdiva, da si zasluži svoje ime.
Vzpon sva začela 14. 9. ob 23.00 po lokalnem času od pete postaje Subarashi traila. Po petih urah in 1700 višincih sva prišla na rob kraterja na 3600 nmv. Krog okrog kraterja traja med 40 min in eno uro, odvisno od hitrosti hoje. Oče je počakal sončni vzhod na robu kraterja, jaz pa sem se sprehodil na najvišjo točko Japonske (3776 m) kjer je vremenska postaja. Uradni vrh Fuji-ja pa je na drugi strani kraterja in NI najvišja točka dejanske gore.
Na zadnji dan pa sva šla s Cvetkotom Podlogarjem (GV) splezat smer South ridge, 300 m, V/IV-III v steni Eboshi Iwa na gori Tanagawa-dake. Časovnica ture je bila:

- 1,5 h vožnje na treh vlakih
- 1,5 h vožnje z avtom 45 min hoje po cesti
- 2,5 h dostopa po grapi do smeri
- 2,5 h plezanje v smeri
- 4,5 h sestopa do avta
- 1,5 h vožnje z avtom
- 1,5 h vožnje s tremi vlaki

Se pravi okoli 13 ur logistike za 2-3 ure plezanja. S tem, da je to ena najbližjih smeri od nas (bivala sva v Tokyu). Skratka, alpinizem na Japonskem je možno zganjat, imajo lepe Alpe ampak so tako odročne, da je že neka basic tura kar precejšen logistični zalogaj. Sama smer je bila simpatična. Zanimiva vulkanska kamnina, neke vrste granit. V smeri je bila skala kompaktna, izven smeri pa ne. Sicer pa džungla na puno, samo čakaš da naletiš na kakšne vietkongovce. Slišala sva neskončno fantastičnih zgodb od Cvetkota tekom ture. Izkušnja vsekakor bila zanimiva in sva oba vesela, da sva se je lotila.