Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore, čist zrak, ...

Delo, 25.09.2019 06.00
GORNIŠKE VASI | LUČE | POHODNIŠTVO | TURIZEM
Gore, čist zrak, neokrnjena narava in nebeški mir

PZS, 26.09.2019 13.55
Gorniška vas Luče zavezana trajnostrnemu turizmu, da ta zaklad ohrani za prihodnje generacije


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Fotogalerija

 


Večer, 26.09.2019
Veličastni razgledi za redke, a posebne turiste

 

torek, 1. oktober 2019, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 335

Delo - Špela Kuralt: ... neokrnjena narava in nebeški mir | Gorniške vasi - Luče
PZS  Večer

Občina Luče bo v mrežo vasi, ki jih povezuje alpski svet in kjer živijo trajnostni turizem, vstopila v soboto.

V Lučah ni smučišč, ni hotelov in ni na tisoče turistov. So pa hribi, gore, planine, gorske kmetije in nešteto pohodnih poti, kjer lahko obiskovalci uživajo v naravi in miru. To so tudi nekateri od pogojev za vstop v mrežo Gorniških vasi, ki se jim bodo Luče pridružile v soboto. V mreži, katere osnovno geslo je »manj in zato bolje«, je za zdaj 28 krajev iz Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske in Italije. Jezersko je bilo doslej edino iz Slovenije.

»Tisočletja je bil ta gorski svet rezerviran za bogove in demone, pripovedke in legende. Šele pred dobrim stoletjem so prišleki zaradi znanstvenega raziskovanja začeli odkrivati naše hribe, potem se je ta gorski svet tudi širše odprl. Domačini pa so z njim ves čas živeli in ga ohranjali,« je lučko krajino predstavil župan Ciril Rosc.

Gorski trajnostni turizem

Pogoji za vstop v mrežo Gorniških vasi so, da ima kraj manj kot 2500 prebivalcev, da je vsaj tisoč metrov razlike med najnižjo in najvišjo točko kraja, da ni velike turistične infrastrukture in hotelskih kompleksov. Ideja mreže, ki so jo pred enajstimi leti zasnovali v Avstrijski planinski zvezi, je, da bi združevali kraje v Alpah, ki so usmerjeni v gorski trajnostni turizem.

V Sloveniji je nosilec projekta Planinska zveza Slovenije. Kot je dejal podpredsednik PZS Miro Eržen, smo v teh krajih odvisni predvsem od samih sebe: »Osnovni moto Gorniških vasi je, da se ljudje gibajo z lastno močjo. To pomeni, da izvajamo aktivnosti, ki so odvisne od naših sposobnosti: pohodništvo, alpinizem, turno smučanje, gorsko kolesarjenje … Ti kraji ponujajo predvsem gorsko, mirno okolje. Tudi ko se ljudje vrnejo na izhodišče, kjer prenočujejo, da tam ni množičnih zabav. Da je mir.«

Pohodništvo, kraške jame, plezanje …

Luče, ki ležijo ob sotočju Savinje in Lučnice, so v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Najvišji vrh je Ojstrica z 2350 metri nadmorske višine, polovica občine pa je v območju Nature 2000. »Mi bi radi ponujali to, kar imamo. Torej čisto naravo, lepe konce za gorništvo, dobro kulinariko pa nekaj namestitev,« je skromen in iskren Ciril Rosc. Odločitev, da se bodo Luče potegovale za vstop v mrežo Gorniških vasi, ni bila le v rokah vodstva občine, ampak so idejo vzeli za svojo tudi prebivalci, ki so se o tem odločali oziroma pogovarjali na zboru krajanov. Prav to je najbolj prepričalo Eržena: »Odločilno pri izboru je, ali se kraj želi zavezati trajnostnemu turizmu na planinskih osnovah. Mene je najbolj prepričala iskrena želja župana in turističnih delavcev. So nam kar viseli za vratom (smeh). Nekatere občine imajo morda v tem gorniškem smislu še bolj razvite značilnosti, vendar nimajo tako izrazite želje.«

Čeprav morda ta del Slovenije ni tako poznan, ponuja prav tako veliko možnosti iskanja gorskega miru. Za manj fizično sposobne so dovolj že sprehodi v okolici Luč, po bližnjih planinah. Skozi to območje poteka tudi del Slovenske planinske poti – od Travnika na Ljubnem do Vodol, mimo Javorja na Loko in Raduho, proti Rogovilcu in Robanovi planini naprej na Ojstrico. Tiste najbolje pripravljene, torej za plezalce, poleg vrhov gora kličejo njihove stene. Kdor bi rad preizkusil svoje znanje v plezališčih, sta tam dve, pri Igli in v Zavratniku. V Zavratniku sicer še ni povsem dokončano, urejenih pa je že okoli 20 smeri.

Poleg premagovanja razdalj z nogami je v Lučah na voljo tudi več gorskih kolesarskih tur, pozimi pa še turno smučanje, plezanje po zaledenelih slapovih ali sankanje po skoraj dva kilometra dolgi progi nad gorsko kmetijo Planica nad Lučami, kar organizira eden od partnerjev v projektu Dolina avantur.

Tudi kulinarika in dediščina

Na pohodnih poteh je več naravnih spomenikov. Med drugim so v teh hribih tri edinstvene jame. Medtem ko v Erjavčevo jamo, ki ima tudi status naravne vrednote državnega pomena in kjer so našli kosti jamskih medvedov, predstavnike redkih hroščev in netopirjev, obiskovalci ne morejo, je vstop v Trbiško zijalko možen z jamarsko opremo. Zagotovo pa je veliko doživetje ogled Snežne jame pod Raduho, ki je najvišje ležeča kraška jama v državi. Posebnosti deset milijonov let stare lepotice so večni led v tako imenovani Ledeni dvorani, jamsko mleko in kapniško okrasje. Jamo so odkrili šele, ko sta se zaradi vročih poletij dolgoleten sneg in led stalila, raziskovati pa so jo začeli leta 1981 člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Ogled jame je mogoč po predhodni najavi.

V občini Luče sta tudi Igla in Presihajoči studenec, ki sodita med najstarejše naravne spomenike, zavarovana sta namreč že od leta 1948. Tako Iglo kot Presihajoči studenec najdemo ob cesti na poti od Luč proti Logarski dolini. Igla je pravzaprav skalni obelisk, s katerim je povezana legenda. Po njej je v Savinjski dolini živela ajdovska deklica, ki je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Savinji pa je prala perilo. Ko je nekega dne šivala srajco, se ji je zlomila igla in v jezi jo je vrgla v dolino. Igla se je zapičila v breg in tam ostala.

Partnerji v projektu Gorniške vasi so tudi nekatere turistične kmetije in ponudniki nastanitev. Ti bodo dobili, tako kot občina, oznako, da so del mreže. Med drugim ponujajo tudi domačo kulinariko. Tako kot po vsej dolini je tudi tu mogoče dobiti zgornjesavinjski želodec, lučka kulinarična dediščina pa je zagotovo obrnjenk. Gre za jed iz na suho pražene ajdove in pšenične moke, prelite z vrelim mlekom, smetano in maslom. To je bila včasih glavna hrana lučkih vlcerjev v planini. Delo vlcerjev (drvarjev, gozdarjev) in drugih nekdanjih rokodelskih mojstrov je na ogled v osmih etnohiškah na jezu v Lučah.

Cilj privabiti ljudi, a ohraniti mir

V planinski zvezi so letos opravili že dva pregleda morebitnih prihodnjih članov mreže Gorskih vasi; ogledali so si Baško grapo in vas Dovje - Mojstrana. Eržen iz planinske zveze o Lučah pravi, da je dobro, da se v mrežo vključujejo tudi občine, ki niso z območja Julijskih Alp, ki so v Sloveniji najbolj oblegane: »S tem prispevamo, da se tovrstni turizem razprši na manj znane kraje, manj znana območja in se pritisk na osrednji del malo zmanjša. So pa še druge prednosti. V Baški grapi pod Črno prstjo so čudovite vasi, ki so skoraj prazne. Verjamem, da bi za take vasi tovrsten turizem pomenil tudi, da bi se ljudje vračali vanje in v tem videli možnost svojega obstanka in nadaljnjega bivanja.«

Finančna podpora države za zdaj še ni sistemska, je povedal Eržen: »V primerjavi s preostalimi deželami smo glede financ še na začetku, čeprav gre v projektu za praktične primere uresničevanja Alpske konvencije. Prvi korak je naredilo ministrstvo za okolje in prostor, ki nam je na podlagi razpisa dalo nekaj sredstev, prepričati bomo morali še ministrstvo za gospodarstvo, da ta projekt prispeva k trajnostnemu razvoju turizma v Sloveniji.«

Čeprav si z vstopom v mrežo Gorniških vasi v Lučah obetajo več turistov, navala ne pričakujejo, je dejal Rosc: »Rekli so nam, da je potencialnih obiskovalcev, ki iščejo take kraje za oddih in postanek, okoli dva milijona. Nekaj odmeva zagotovo bo. Mislim, da je za naše okolje to prava stvar. Ker bo vse več ljudi, ki bodo iskali mir, ne le gnečo mest.«

eXTReMe Tracker