Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Andi

Snežak/Trenutne razmere - Mišo Jenčič: Iskanje snega v Argentini 
Vulkan Copahue Kota 2864 Iskanje snega v Argentini

23.09.2019  20:51: ARAVKARJENJE
Andi | Cerro de las Maquinas
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.600 m

Pred naslednjo 400-kilometrsko etapo vožnje sva skočila še na hrib nad Caviahue-jem. Spodaj med aravkarijami, potem nekaj šavja in na koncu malo strmejše vršno pobočje. Predvsem pa je bil sneg od avta do avta.
Tudi smuka je bila odlična, saj je ravno prav odjenjalo.

Po slabem tednu sva že dobila prve vtise o Argentini: v primerjavi s Čilom je precej manj primernih (enodnevnih) turnosmučarskih ciljev, je pa pokrajina toliko bolj slikovita, zato je tudi vožnja z avtom zanimiva. Cene so pol nižje od tistih v Čilu oziroma od naših cen. Je pa ogromno policijskih kontrol – skoraj vsak dan sva naletela na cestno zaporo (enkrat celo na štiri), kjer so kontrolirali dokumente, te vprašali, kam greš ipd. 

Posebno poglavje je vožnja po Ruti 40. Nekje sem prebral, da kadarkoli se pelješ mimo črpalke in imaš v tanku manj kot 3/4 bencina, se ustavi in natoči bencin. Tudi če je vrsta. Zdelo se mi je, da to pretirano paničarjenje. No, ko sva se v petek v kraju Las Lajas odcepila z Rute 40 proti Caviahueju, sem videl, da je na odcepu velika črpalka in zdelo se mi je ravno primerno, da bova nazaj grede tam tankala. Ko sva se v nedeljo vračala, sem opazil črpalko tudi v Loncopue (70 km do Las Lajas). Malo me je prešinilo, kaj ko bi se ustavil, a kazalec je kazal še skoraj polovico rezervoarja in se mi je zdelo nesmiselno. V Las Lajas je bila na črpalki vrsta kakih 8 avtomobilov in sva si porekla, tole pa že ne bova čakala – greva do 54 km oddaljene Zapale, ki je precej večji kraj. No, v Zapali na eni črpalki sploh niso imeli bencina, na drugi pa je bila vrsta, ki se je trikrat ovila okoli uličnega bloka (kakih 60-80 avtomobilov). Tokrat nama ni preostalo drugega kot da se postaviva v vrsto, saj sva imela avtonomije še za 60 km, naslednja črpalka pa je bila 200 km daleč… Ko sva bila že malo pred črpalko, je mimo prikorakal eden od črpalkarjev, v rokah držal cestni stožec in z očmi štel avtomobile. Stožec je postavil v vrsto dva avta za nama – do tja je imel bencin, za naslednje pa ga je zmanjkalo …


23.09.2019 14:43: VULKAN COPAHUE
Andi | Vulkan Copahue
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.600 m

Najin prvi »pravi« vulkan v Argentini.
Lastnik hotela v Caviahue-u (izhodišče za turo, kjer je tudi smučišče) je bil zelo prijazen in je takoj poklical nekega gorskega vodnika, ki je svetoval vzpon po severni in zahodni strani (in ne po južni kot je v vodniku).
Z vrha žičnic sva nadaljevala po ravninskem delu, ki je bil zelo nadležen pri vzponu in še bolj na povratku. Kmalu sva prišla v območje vulkanskega oblaka. Kljub temu, da sva bila od njegovega izvora še precej oddaljena, je bil kar precej dražeč za pljuča in za oči. K sreči sva se vzpenjala še bolj proti zahodu in prišla ponovno na čist zrak.
Razen par strmin so pobočja precej položna, rob kraterja pa je bil že brez snega. Pod vrhom sva imela nekaj škrli, potem pa krasen srenec vse do smučišča.


13.09.2019 13:38: LAGUNA MAULE NIKOLI NE RAZOČARA
Andi | Kota 2864 na argentinsko-čilski meji
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.400 m

Po izkušnji prvih treh argentinskih smučišč sva bila precej poparjena glede količine snega. Pred tremi leti smo v Čilu »odkrili« laguno Maule oziroma visokogorski prelaz med Čilom in Argentino, ki je imel odlične snežne razmere, čeprav ni opisan v vodniku – smo pa vseeno naredili dve lepi turi. Tokrat sva bila kar skeptična, ker leži Maule le kakih 50 km zračne črte južno od Las Lenasa. Vseeno sva bila že med vožnjo proti prelazu navdušena, saj je dolina zelo lepa, bistveno lepša od tiste s čilske strani.
 
V zadnji vasici pod prelazom je argentinska mejna kontrola – kljub temu, da sva jim povedala, da greva zgolj na prelaz in ne v Čile, sva morala opraviti kompletno proceduro – žig v potni list, pregled prtljage, pes je prevohal avto (pred 3 leti so Čilenci bistveno manj komplicirali).
 
Ko sva prišla na prelaz, nama je zaigralo srce – snega je bilo še nekaj več kot prejšnjič. Ker pa sva imela do naslednjega (prvega možnega) prenočišča še dobrih 300 km vožnje, prav veliko časa nisva imela in sva se odločila za eno krajšo razgledno turo (možnih ciljev je sicer na pretek). Z vrha se nama je odprl krasen pogled na jezero Maule, pa tudi na El Hito, ki je bil naš prvi cilj v Čilu pred 3 leti. Bilo je kar hladno in sneg je odpustil le na povsem prisojnih legah v spodnjem delu; zgoraj pa je bilo še malo skorjice. Vseeno sva bila s smučanjem »od avta do avta« zelo zadovoljna.
 
Na koncu naju je res čakala še kar dolga vožnja, med drugim 85 km makadama, ki je bil kar preizkušnja za najin avto in najino potrpežljivost. Domorodci s svojimi Hiluxi gonijo okoli 100 km/h, jaz sem vozil med 30 in 50 … Je pa res, da je prav na tem odseku Rute 40 pokrajina najbolj divja in najbolj slikovita.

23.09.2019 03:10: ISKANJE SNEGA V ARGENTINI
Andi | Las Lenas
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.500 m

V torek zjutraj sva pristala v Mendozi in se takoj odpeljala proti Santiagu oziroma čilski meji, kjer ležita dve smučišči, ki sta istočasno tudi izhodišči za par turnih smukov. Toda niti v Los Penitentes, niti v Vallecitos ni bilo niti ščepca snega, čeprav ležita 2600 oziroma 2800 m visoko.
 
Prespala sva v Potrerillos (izhodišče za Vallecitos) in se naslednji dan odpeljala po legendarni Ruti 40 proti jugu. Prvih sto kilometrov južno od Mendoze je še bilo nekaj naselij in nekaj prometa, potem pa popolna samota. Je pa zato pokrajina in razgledi bistveno lepša kot na njenem čilskem ekvivalentu, »avtocesti« št. 5. Malo pred Malargue sva se odcepila v stransko dolino, ki vodi proti Andom, in po 350 kilometrih vožnje iz Potrerillos prispela v smučišče Las Lenas, ki je eno najbolj urejenih južnoameriških smučišč, kar sem jih doslej videl. Na internetu sva prebrala, da so ga deset dni nazaj zaprli, nisva si pa predstavljala, da je tako zelo pobralo sneg. O kakem turnem smuku ni bilo govora, le po ostankih proge sva se uspela povzpeti tik pod zgornjo postajo najvišje žičnice, kjer sva zaradi orkanskega vetra obrnila. Začetek smučanja po zmrznjenih sledeh ratraka oziroma po kloži izven proge je bilo bolj mukotrpno; šele nekje v srednjem delu se je sneg omehčal in izven proge sva uspela narediti nekaj lepih firnastih zavojev.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti