Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Čez hribe od muzeja do muzeja

Vecer.si 24.09.2019
Čez hribe od muzeja do muzeja


Na vrh Storžiča nas Gorenjska muzejsko-planinska transverzala vodi čez Psico. Foto Jelena Justin


Planina Dovška Rožca z Dovško Babo v ozadju. Jelena Justin


S Kalške gore se nam odpre pogled na greben proti Kalškemu grebenu. To je tehnično najzahtevnejši del poti. Foto Jelena Justin

sreda, 25. september 2019, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 316

VEČER v nedeljo, Potovanja - Zvezdana Bercko: Gorenjska muzejsko-planinska transverzala je speljana po Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Loškem hribovju

V slovenskih gorah imamo več deset veznih poti, imenovanih obhodnice. Poleg najbolj znane, Slovenske planinske poti, priljubljene transverzale, ki vodi od Maribora prek Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp do Debelega rtiča ob Jadranskem morju, so vezne poti različnih dolžin in zahtevnosti speljane po praktično vseh naših gričih in hribih. Letos pa se jim je pridružila še nekoliko drugačna pot - Gorenjska muzejsko-planinska transverzala, ki pohodnikom omogoča, da naravno in kulturno dediščino spoznajo v širšem okolju gorske krajine. Gre za planinsko pot, ki povezuje 23 vrhov in šest muzejev, kjer obiskovalci tudi odtisnejo žig v lično izdelan vodniček.

Pot se začne pri Mojstrani in zaključi na Loškem gradu v Škofji Loki, vmes pa čez hribe pelje od muzeja do muzeja. Dodatni izziv ponuja še mednarodna nagradna igra Geolov oziroma Geocache, pri kateri navdušenci nad sodobno tehnologijo iščejo skrite zaklade z uporabo satelitske navigacije GPS.

Sodelovanje gorenjskih muzejev
"Muzeji, ki delujejo na Gorenjskem, imajo že več let ustaljeno prakso povezovanja pri različnih projektih oziroma pri pripravi različnih razstav. Teme do sedaj so bile zelo različne: od industrijske dediščine do likovne umetnosti. V letu 2017 pa so se vodstva muzejev odločila, da tokrat spregovorimo o gorah. S projektom Neverjetne gore smo želeli še nadgraditi dosedanje sodelovanje. Ko smo se odločili, da bomo v vsakem muzeju pripravili razstavo, vezano na gorsko tematiko, smo želeli še nekaj dodati oziroma muzeje povezati," pojasnjuje pobudnica Gorenjske muzejsko-planinske transverzale Jelena Justin, vodja programa v Gorenjskem muzeju v Kranju, sicer pa navdušena gornica, avtorica štirih planinskih vodnikov in številnih vodniških člankov.

"Namen te poti je v prvi vrsti povezati muzeje, po drugi strani pa razstave v vsakem muzeju opozarjajo na del kulturne dediščine, ki se jo da videti tudi v naravi. Pot je speljana po Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Loškem hribovju. Nalašč smo se izognili Julijskim Alpam, ki so že tako ali tako preobljudene, po drugi strani pa je začetni del poti speljan tako, da imamo najlepši razgled prav na Triglavsko kraljestvo," dodaja Jelena Justin.

Od Mojstrane do Škofje Loke
Gorenjska muzejsko-planinska transverzala se začne v Mojstrani, v Slovenskem planinskem muzeju, kjer je predstavljen razvojni lok naše planinske, gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Pod tematiko Planinski raj se denimo sprašujejo, kaj danes pomeni biti planinec in kako danes doživljamo gore. Si želimo nazaj v planinski raj ali hitimo v instantnega? S karikaturami Marka Kočevarja izpostavljajo pretirane vrline in situacije, ki tiho, nezavedno in vse pogosteje vstopajo v sodobni način življenja, kar se kaže tudi ob obiskovanju gora. Prav je, da jih ozavestimo in se vedno znova vprašamo, zakaj v hribe, kaj nas žene.

Med tem razmišljanjem nas pot iz Mojstrane vodi preko Dovške Babe, Golice in Stola do doma na Zelenici in Roblekovega doma na Begunjščici, od tam pa preko planine Prevale do Drage in v Radovljico.

V čebelarskem muzeju v Radovljici je predstavljena bogata tradicija slovenskega čebelarstva: življenje in delo avtohtone čebele - kranjske sivke, najbolj tipična čebelja bivališča, čebelarsko orodje, čebelji proizvodi. Na ogled so tudi poslikane panjske končnice, ki so posebnost slovenske ljudske kulture.

Iz Radovljice se pohodniki preko Dobre napotijo v Tržič, kjer Slovenski smučarski muzej na sodobni muzejski razstavi Smuk! predstavlja razvoj smučanja od prazgodovine do danes. Razstavljene so številne smuči, od bloških do najsodobnejših. Posebno mesto na razstavi ima domačin Bojan Križaj, eden najbolj znanih slovenskih športnikov.

Iz Tržiča gre pot preko Kriške gore, Tolstega vrha, Storžiča, Srednjega vrha, Cjanovce na Sveti Jakob pa do Zoisove koče na Kokrskem sedlu, na Kalško goro in preko Kalškega grebena na Vrh Korena ter preko Košutne na Veliko planino.

Vse o znamenitostih te planšarske planine izvemo v Medobčinskem muzeju v Kamniku, ki domuje na gradu Zaprice ter hrani največjo zbirko velikoplaninske pastirske dediščine iz zapuščine Vlasta Kopača in arheološko gradivo, ki je bilo v zadnjih desetletjih izkopano na območju Velike planine.

Iz Kamnika pelje pot do gradu Khislstein v Kranju, kjer je v Gorenjskem muzeju na ogled fotografska razstava, posvečena 40. obletnici legendarne jugoslovanske alpinistične himalajske odprave Everest '79.

Iz Kranja gremo spet navzgor, na Jošt in nato preko Križne gore na Lubnik, od koder se spustimo v Škofjo Loko. Na tamkajšnjem gradu je v Loškem muzeju predstavljena poselitev gore Lubnik v arheoloških obdobjih, najstarejša poselitev sega v bakreno dobo.

Primemo za vse ljubitelje gora
Pot je namenjena ljubiteljem muzejev in ljubiteljem gora. "Ker želimo, da bi pot prehodilo čim več ljudi, smo izbrali traso, ki ni prezahtevna, a je seveda, kot na vsaki planinski poti, potrebna previdnost. Še najtežji je del s Kokrskega sedla do Kalške gore in naprej na Kalški greben, kjer se spustimo v zavarovano škrbino, vertikalno navzdol. To je del poti, kjer priporočamo uporabo samovarovalnega kompleta. Detajl poti za gornika z izkušnjami ni nič zahtevnega, za nekoga brez izkušenj pa pot lahko povzroči nekaj težav.

Vendar pa se ni treba držati točno opisane poti, saj so žigi v kočah in na vrhovih, kar pomeni, da do vrha lahko izberemo tudi lažjo pot," pojasnjuje snovalka poti Jelena Justin. Za celotno pot bi, če bi se je lotili v enem kosu, potrebovali približno deset dni. "A tega ne priporočam. Bolje je, da vrhove obiščemo enega za drugim in si naredimo kar lepo število lepih izletov."
 

Zvezdana Bercko

eXTReMe Tracker