Delo - Anja Intihar: ... najhitreje na Triglav
Slovenski planinski muzej pred deseto obletnico povečuje število obiskovalcev. Njegovo poslanstvo je jasno- širiti ljubezen in spoštovanje do gora.
Obiske muzejev ponavadi prelagamo na deževne dni, ko se prostega časa ne da aktivno preživljati zunaj. Obstaja pa muzej, ki ga je prav zabavno obiskati (tudi), ko zunaj sije sonce, ker nas zna po ogledu zvabiti ven – v hribe.
Slovenski planinski muzej bo prihodnje leto praznoval deseto obletnico odprtja in velja za enega najbolj interaktivnih muzejev pri nas. Letos ga je do konca oktobra obiskalo 51.690 ljudi, lani v vsem letu 38.629. Za ljubitelje gora je obisk obvezen – ne le zato, ker je v vitrini mogoče videti na primer originalni cepin, s katerim je Stane Belak - Šrauf pred 40 leti stal na Everestu, pač pa muzej v vseh segmentih opravlja svoje poslanstvo. Vzgaja, uči, ozavešča, pripoveduje. Je ena lepa planinska zgodba.
»Muzej ima nepogrešljivo vlogo pri krepitvi identitete prebivalstva ne le v ožjem gorskem svetu, pač pa na ravni nacionalnega zavedanja. Slovenci smo narod, ki je svojo identiteto tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti iskal, utrjeval in dokazoval v gorah. Tu je živo stičišče planinstva, namenjeno vsem Slovencem – da se zavemo svojih korenin. Mladim, da jim pokažemo še eno pot. Otrokom, da jih vzgajamo z ljubeznijo do gora. Planincem, da nadgradijo svoja doživetja. Turistom, da jih zamika svet naših gora. In ljudem s posebnimi potrebami, da doživijo tisto, za kar jih je življenje prikrajšalo,« o poslanstvu muzeja pove direktorica Irena Lačen Benedičič.
Ena največjih prednosti institucije je, da obiskovalca vseskozi spodbuja k aktivnemu razmisleku, sodelovanju in soustvarjanju. Skozi razstave »pohodnik« ne glede na starost namreč razišče vse vidike alpskega življenja in duha. Kolikim tako utrdi alpsko identiteto, je seveda drugo vprašanje, a tisti, ki jim to nič ne pomeni, skozi vrata muzeja najbrž niti ne bodo vstopili. »Muzej ponuja doživetje razstave kot lasten vzpon na goro, spodbuja zanimanje za gore, radosti in nevarnosti planinstva, tradicijo in še mnogo več,« poudarja direktorica.
Samovarovalni komplet, očala, in že letimo s Triglava
Brez dvoma je za otroke ena glavnih atrakcij virtualni spust po jeklenici z vrha Triglava – mirne duše priznam, da je bilo enako tudi z menoj, pa nisem ravno ljubiteljica adrenalina. A kje drugje bi človek imel možnost zlesti v samovarovalni komplet, si nadeti posebna očala, z vrha našega očaka »poleteti« v dolino in »pristati« pred planinskim muzejem v Mojstrani?
»Idejo za ta produkt so dali kar obiskovalci sami, ko so v recepciji spraševali, kako bi v natikačih najhitreje prišli na Triglav. In ponudili smo jim varno možnost,« pojasnjujejo v muzeju. S posebnimi očali se lahko turisti podajo na 30 slovenskih vrhov, v podzemne jame, se v zimskih razmerah sprehodijo na vrh Triglava. Igrivosti in zabave v prvem igrificiranem muzeju, kakor ga naslavljajo, ne manjka.
»Trudimo se iti v korak s časom. Obiskovalci spoznavajo planinsko kulturno dediščino z zabavnimi interaktivnimi pristopi. Pred muzejem je skalnjak z Bivakom II, ki je bil več kot 80 let zatočišče pred nevihtami na Jezerih na nadmorski višini 2118 metrov. Zdaj je zanimiv muzejski eksponat, kjer lahko turisti poslušajo zgodbe planincev, ki so v preteklosti prenočili v njem.«
Pod skalami je »soba pobega«, v muzeju različne naloge, od prepoznavanja zaščitenih alpskih cvetic, dela gorskih nosačev do vprašanja, kaj vse sodi v planinski nahrbtnik ali kako se splete gorniška »osmica«. Verjemite, tudi za izkušenega pohodnika naloga ni lahka.
Kam torej po ogledu muzeja
Za mlade in stare radovedne glave je »zabave« tako dovolj. Na leto pripravijo pet ali šest občasnih razstav, vsako leto tudi dopolnitev k stalni. »O zgodovini planinstva in alpinizma na Slovenskem smo že ob zgraditvi nove stavbe Slovenskega planinskega muzeja pripravili stalno razstavo Vzpon na goro. Ta je vsebinsko zasnovana kot interaktivna muzejska planinska pot, obogatena s številnimi originalnimi muzejskimi predmeti iz planinske zgodovine, njihovimi zgodbami, dokumentarnimi filmi, bogatim arhivskim, fotografskim in filmskim gradivom. Obiskovalcu ponuja celosten sprehod skozi obči razvoj gorništva in vseh oblik dejavnosti, povezanih z njim.«
Čeprav ima muzej v svojem imenu naziv planinski, je njegov domet širši. Kot poudarjajo zaposleni, gre za muzejsko-turistični kompleks in tu pride na vrsto tisto povabilo z začetka tega zapisa. Kam po ogledu muzeja? Dve ferati – lažjo in težjo – boste imeli pred nosom, plezalne vrtce ali sotesko Mlačca, ki vabi z lednim plezanjem, prav tako.
Sicer pa je Mojstrana tako ali tako obdana s hribi – boljšega kraja za domovanje planinskega muzeja si skorajda ne moremo predstavljati – in kot taka priročna za bolj ali manj zahtevne sprehode. Direktorica Irena Lačen Benedičič z ekipo za prihodnje, jubilejno leto obljublja kar nekaj pridobitev in presenečenj, bo pa planinski muzej brezpogojno obdržal svoje poslanstvo. Širiti ljubezen in spoštovanje do slovenskih gora.
Muzej ima nepogrešljivo vlogo pri krepitvi identitete prebivalstva.
Letos ga je obiskalo 10.000 tujcev, največ iz nemško govorečih držav.
Zanimiv eksponat je Bivak II, ki je bil 80 let zatočišče na Jezerih (2118 m).
Muzejska planinska pot lahko postane zgodba za vsakega obiskovalca, tako kot vzpon na goro.