Primorske novice - Veronika Rupnik Ženko: ... postaja planincem še prijaznejša
Obeležili 70-letnico Vojkove koče
Več sto planincev in prijateljev Nanosa se je v soboto zbralo na slovesnem praznovanju ob 70-letnici Vojkove koče, prve večje planinske postojanke na Primorskem. Planinsko društvo Postojna je ob tej priložnosti poskrbelo za prvo fazo njene prenove. Planinci pa so se v letošnji sezoni razveselili tudi novih oskrbnikov, zakoncev Janje in Slavka Škoberneta iz Harij.
“Naš cilj je narediti Vojkovo kočo še prijaznejšo obiskovalcem, tudi družinam in kolesarjem,” poudarja Neva Šemrov, predsednica Planinskega društva Postojna. “Koča zato potrebuje obnovo od pet do glave. Lotili smo se pri petah. V spodnjih prostorih smo obnovili sanitarije, na novo uredili umivalnico s tuši ter kolesarnico, glavna naložba pa je je bila ureditev čistilne naprave, ki je nadomestila puščajočo greznico.” Že s prvo fazo prenove sta se, kot pravi predsednica, obisk koče na tem zelo priljubljenem primorskem očaku, ki ob sončnih nedeljah pritegne tudi 500 in več planincev, pa tudi število prenočitev povečala, saj imajo danes ljudje tudi v planinah višje zahteve. “Več je tudi gostov, ki pridejo za dva, tri dni. Nanos je namreč zelo lepa planota, ki ponuja veliko možnosti za pohodništvo in miren oddih v naravi.”
Dela so stala 67.000 evrov, za kar je društvo 15.000 pridobilo na razpisu Fundacije za šport, prav toliko je prispevalo samo iz prihrankov, 7000 evrov Občina Postojna, ostalo pa donatorji in sponzorji, za kar se jim v društvu iskreno zahvaljujejo in upajo na njihovo podporo tudi vnaprej. Projekt za nadaljevanje obnove, ocenjene na 150.000 evrov, je namreč že pripravljen. Kočo nameravajo energetsko sanirati in prenoviti kuhinjo ter nato še spalnice, ki ponujajo okrog 45 ležišč.
Vse več tujih pohodnikov
Za gostoljuben sprejem in okusno okrepčilo pa v koči skrbita nova oskrbnika, Janja in Slavko Škoberne, nekdanja dolgoletna, priljubljena oskrbnika koče na Snežniku. Potem ko Škobernetu zdravstveno stanje ni več omogočalo skrbi za kočo na Snežniku, saj ni dostopna z avtom, sta se z ženo odločila za novo priložnost in zaenkrat sta zelo zadovoljna. Škoberne pravi, da tradicionalno prevladujejo domači gostje, ki prihajajo na Nanos nabirat kondicijo pred zahtevnejšimi vzponi ali pa se nanj povzpnejo za rekreacijo. “Presenetilo pa me je, da med tednom prihaja toliko tujih turistov, predvsem Francozov.”
Gre za obiskovalce, ki so na aktivnem dopustu v Vipavski dolini ali na Postojnskem, pa tudi pohodnike, ki hodijo po transverzalnih poteh, kot so Via Alpina, Slovenska planinska pot ali v zadnjem času tudi Via Dinarica, ki se začne prav tukaj in poteka do Albanije. Tudi prenočujejo predvsem tujci. Vse več je kolesarjev, čeprav gre za zahtevno turo.
Koča bo še do konca septembra odprta vsak dan razen ob sredah od 7. do 20. ure, nato pa ob koncih tedna in praznikih.
Sobotne slovesnosti so se poleg domačih planincev udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije s predsednikom Jožetom Rovanom, številnih drugih planinskih društev, meddruštvenega odbora planinskih društev Primorske, gorske reševalne zveze, Fundacije za šport, Športne zveze Postojna, postojnski župan Igor Marentič ...
V kulturnem programu so nastopili oktet Bori, otroški zborček Planinskega društva Postojna Planinske siničke in Folklorna skupina Torbarji, dogajanje pa so popestrile tudi športne igre, srečelov, predstavitev gorske reševalne službe, živa glasba in zabava s plesom.
Za več posluha države
Na težaven položaj planinskih koč je opozoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. “V kratki poletni sezoni komaj nekako pokrijemo tekoče stroške vzdrževanja, za posodobitve v smeri ekološke in energetske sanacije pa vselej zmanjkuje sredstev. Ob pičli pomoči države se moramo vedno znova nasloniti na lastne moči, na prostovoljno delo in na planinsko solidarnost.” Zato si prizadevajo za več posluha države in lokalnih skupnosti, povezujejo se tudi s turističnim gospodarstvom. Poleg koč planinci namreč skrbijo tudi za več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, kar je po Rovanovih besedah “največji športni objekt v Sloveniji”, ki ga poleg 58.000 članov planinske zveze uporablja tudi okoli 300.000 drugih slovenskih in tujih planincev.