Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ukrepi za izboljšanje

TNP, 04.09.2019
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA JEZERA NA PLANINI PRI JEZERU


Facebook: Triglavski narodni park / Triglav National Park

četrtek, 5. september 2019, ob 05:26, Franci Savenc, ogledov: 752

stanja Jezera na Planini pri Jezeru - Odstranjevanje alg

Javni zavod Triglavski narodni park je iz jezera na Planini pri Jezeru v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe za izvajanje upravljavskih nalog v povezavi z blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe v zavarovanem območju izvedel odstranjevanje alg za izboljšanje stanja jezera.
Na akciji, ki je bila 29. in 30. avgusta, je sodelovalo 12 prostovoljcev.

Planina pri Jezeru se nahaja na nadmorski višini 1430 metrov. Na eni strani ga obdaja smrekov gozd, na drugi planinski pašnik. V najglobljem delu je globoko 11 metrov. Jezero je močno evtrofno, kar pomeni, da se v jezeru kopičijo hranila in organske snovi. Posledica tega je povečana biološka produkcija, to je močna razrast alg. Najbolj opazne so zelene nitaste alge, ki sprva rastejo na dnu jezera in se kasneje dvignejo in tvorijo zelenkasto-rjavi pas na obali jezera. Vzrokov za tako stanje je več. Leta 1951 so v jezero na Planini pri Jezeru naselili ribe in sicer klena in koreslja. Ribe se prehranjujejo z živalskim planktonom in kmalu po naselitvi rib je prišlo do velikih sprememb v njegovi sestavi, nekatere vrste so celo popolnoma izginile. Odsotnost živalskega planktona je povzročila, da so se razrasle alge. K evtrofikaciji jezera so pripomogle tudi prehranjevalne navade koreslja, ki išče hrano v velikih skupinah v bližini brega. Ob iskanju hrane živali ves čas dvigajo blato. Hranilne snovi, skupaj s tistimi, ki jih deževnica spere z okoliških travnikov, povzročajo še bujnejšo razrast alg. Ukrepi za izboljšanje stanja jezera vključujejo zmanjšanje vnosa hranil ter odstranitev rib in organske mase (alg). Že pred leti je bila urejena ureditev čistilne naprave pri koči, v letošnjem letu pa je Javni zavod Triglavski narodni park pridobil sredstva tudi za odstranjevanje rib in alg. Alge je bilo potrebno privleči do obale in jih odstraniti iz vode. Na nekaterih delih jezera je bil pas alg širok več kot 10 in sprva se je zdelo, da bo nemogoče, vendar se je z nekaj inovativnimi pristopi tudi to rešilo. Po zaključku dela je bil pogled na jezero v zadovoljstvo vseh veliko lepši. V okviru aktivnosti je v prihodnjih mesecih načrtovan tudi delni izlov rib.

Vnos rib v visokogorska jezera v 60-letih je porušil naravno ravnovesje že tako občutljivega ekosistema. Prvo jezero, ki je bilo naseljeno z ribami, je bilo Krnsko jezero, sledila so jezero na Planini pri Jezeru, Črno ter Dvojno jezero. Ribe so najprej pojedle večje planktonske rakce. Ko je teh začelo primanjkovati, so napadle manjše ter nevretenčarje na dnu, predvsem enodnevnice in mladoletnice. Naštete vrste so v preteklosti kontrolirale rast alg. Ko so jih ribe iztrebile, so se alge in vodne rastline nekontrolirano razmnožile in v nekaj letih se je kristalno čisto jezero spremenilo v sluzasto mlakužo. Ribe v visokogorskih jezerih so tujek in rušijo naravno ravnotežje, zato bo Javni zavod Triglavski narodni park še letos izvedel delni izlov rib iz jezera na Planini pri Jezeru, skupaj s partnerji projekta VrH Julijcev pa tudi delni izlov jezerske zlatovčice in pisanca v Dvojnem jezeru. V okviru projekta VrH Julijcev potekajo tudi aktivnosti za optimizacijo delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo.

Javni zavod Triglavski narodni park se vsem udeležencem, ki so s trdim delom in dobro voljo pripomogli, da je akcija odstranjevanja alg uspela, zahvaljuje vsem prostovoljcem: Jure Avsec, Neža Čimžar, Mojca Logar, Marjeta Vovk, Anita Zupanc (vsi BC Naklo), Janko Kolar (PD Ribnica na Pohorju), Sara Rendulič, Brina Sotenšek, Benjamin Zwitnig, Alenka Kastelic in Tanita Kupčič. Hvala tudi oskrbniku Koče na Planini pri Jezeru, ki je poskrbel, da nam ni zmanjkalo energije.
Fotografije: Tanja Menegalija + galerija
Oznake: TNP

Komentiraj (2):

Primož Auersperger, nedelja, 8. september 2019, ob 15:32

Zanimivo, če se bo res doseglo izboljšanje s čistilno napravo pri koči in z izlovom rib. Glede na pašo živine v tej "ponvici" kar dvomim.

Igor Pavlič, sreda, 11. september 2019, ob 11:42

Včasih so tam pasli še več živine, te planine se spomnim še iz časov, ko ni bilo planinske koče odprtega tipa, ampak je bila zgradba še v stanju opuščene sirane, s kotlom, prešo in vsem ostalim, lastnik jo je dal na uporabo raznim veroučnim skupinam in še komu, kar pa seveda takratni politikini bilo všeč, še pokojni Kardelj je zahteval, da se temu napravi konec, on je občasno hodil v tisto lovsko kočo na Velem polju in mu je tam prišel na uho ta "razvrat", namreč da smo imeli v tej sirarni žurke... Potem je tam zrasla tista kasneje pogorela koča Integral (ali Viator, se ne spomnim več, zdaj je od LPP-ja). Cesta do Pl. Blato je bila zgrajena precej kasneje, skozi Suho je vodila simpatična pot, da ni bilo treba dol čez Vogar. Ampak saj voda v tistem jezeru je bila že takrat vsa umazana in motna, lepo je bilo le pozimi, ko si do obale prismučal s kašknega turnega smuka z Laza in prečil zamrznjeno in zasneženo jezero... Naj napravijo greznico za fekalije iz sanitarij v koči za začetek! Itak je pa večina čistilnih naprav po naših kočah nepravilno dimenzioniranih in imajo zgrešeno tehnologijo, problem je v glavnem v tem, ker se napajo izjemno nenenakomerno, pač glede na obisk in še kaj, potem pa biološki procesi ne gredo v smeri pričakovanj! Seveda ni načrtovati, da bi ljudje zdaj v te koče nosili poleg rjuh še kahle in kansitre!

eXTReMe Tracker