Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Naj bodo pravila

Delo, 28.08.2019 07.57
»Naj bodo pravila in kazni, reševalci niso gamsi!«

četrtek, 29. avgust 2019, ob 05:27, Uredništvo G-L, ogledov: 882

Delo - Blaž Močnik: ... in kazni, reševalci niso gamsi!

Če vreme ne dopušča letenja, naj gre jadralni padalec na kajak ali kolo.

Tolmin – Jadralni padalci so že več let nepogrešljiv del turizma v Posočju in Vipavski dolini. Skoraj povsem prevladujejo tuji obiskovalci in med njimi Nemci, na žalost pa se preleti nad dolinami ne končajo vedno srečno. Kljub temu je območje precej varno za letenje, pravijo poznavalci.

»V zadnjih letih ni več presežkov ali posebnega povečanja padalskih gostov, morda se spreminja le njihova struktura,« je najprej povedal Sergej Čujec iz Campa Gabrje, kjer se osredotočajo predvsem na padalske goste. Tam opažajo več prihodov nemških in tudi madžarskih padalskih šol, manj pa je poljskih – menda tudi zaradi nekakovostnega dela.

V zadnjih letih s prodajo vinjet za vzletišči na Kobali in Stolu beležijo okoli 8000 startov na sezono. »Najboljši gostje so rekreativni piloti na družinskih aktivnih počitnicah. Če jim vreme ne dopušča letenja, se takoj znajdejo v kajaku ali na kolesu,« je dejal.

Na tem območju se zgodi tudi največ nesreč v državi. Zaradi aktivnosti v zraku so morali gorski reševalci po Sloveniji pred dvema letoma posredovati 69-krat, od tega so bili reševalci tolminske postaje na terenu 51-krat. Lani so imeli dvajset intervencij in tudi letos je do avgusta kazalo, da bo sezona relativno mirna. »Dvajset avgustovskih dni, 18 reševanj. Ženi sem za vsak primer pustil sliko, da me prepozna, ko pridem domov. Psa pa že malo renčita, ko se pojavim na vratih,« je z nekaj šale o tem, koliko ima dela, povedal Miljko Lesjak iz GRS Tolmin.

»Dolina je precej varna za letenje. Ampak na toliko vzletov se zgodijo tudi nesreče. Že večji vložek v padalo pomeni tudi večji vložek v varnost.«

Javi se, javi se

Velika večina nesreč je bila padalskih, s tragičnim koncem za 69-letnega Japonca ob vznožju Stola in mladega tečajnika iz Poljske, ki je svojo pot končal na strmih grapah Mrzlega vrha. Do zadnje tretjine avgusta so Tolminci posredovali 36-krat (od skupaj 69 akcij), v štirih primerih tudi zaradi nesreč slovenskih padalcev.

Najbolj obremenjena postaja GRS pri nas v zadnjih letih poskuša tudi s preventivnimi akcijami opozarjati padalske prišleke s predavanji, napotki, letaki in tudi tablami na vzletiščih. Na njih piše, da je reševanje brezplačno, pilote pa naprošajo, naj v primeru zasilnega pristanka pokličejo 112 sporočijo koordinate, barvo padala in ali sploh potrebujejo pomoč. »Zelo verjetno je, da zasilne pristanke opazijo tudi drugi, ki takoj obvestijo regijski center za obveščanje. Če pilot javi, da je v redu, potem nam ni treba po nepotrebnem letati na teren, kar se nam je že večkrat zgodilo,« je pojasnil Lesjak. Čujec bi položaj zaostril: »Če reševalci ne dobijo pilota ob padalu, bi moral plačati reševanje. Naj bodo pravila in naj bodo kazni. Reševalci tudi niso gamsi.«

GRS padalce opozarja, naj se s krošenj nikar ne poskušajo rešiti sami, saj se velikokrat skoraj nepoškodovani resno poškodujejo prav pri sestopu z dreves. To je bilo usodno tudi za omenjenega Poljaka, ki so ga našli vsaj sto metrov niže, kjer je izstopil iz sedeža in si tudi snel čelado. »V takih primerih gre tudi za šok in nesreče najbrž ne bi preživel, tudi če bi bila intervencija hitrejša,« je pojasnil Lesjak.

Zakaj so reševalci prav avgusta zabeležili toliko padalskih nesreč, nihče ne zna pojasniti z gotovostjo. Udeleženci v nesrečah so z malo izjemami tuji starejši padalci. Se je pa v zadnjih letih precej zmanjšalo število rizičnih poletov, ugotavljajo, saj v slabšem vremenu ni organiziranih prevozov do vzletišč. »Tudi drugi so se navadili, da naj ne letijo, če ne letijo domačini,« pravi Čujec.

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker