KA PZS - Andrej Grmovšek: ... plezanje na višji nadmorski višini
Čeprav je odlična vremenska napoved omogočala izvedbo velikopoteznih, več dni trajajočih tur na najvišje vrhove, smo se ob neaklimatiziranosti, predvsem pa skromnejši izkušenosti in suverenosti udeležencev, za začetek raje zadružno z gondolo podali v plezalno perfektno in logistično ne preveč zahtevno skupino satelitov Mont Blanc du Tacula.
Lokacija in termin tabora: Courmayeur, 20.-27. julij 2019
Udeleženci tabora: Krištof Frelih, Marko Aničin, Matic Grojzdeg, Maja Jereb, Blaž Karner, Aleksander Krajnc, Jan Slapšak, Jakob Šparovec, Nejc Štebe, Matic Štrancar, Šuštar Črt, Nejc Turnšek; vodji: Matic Košir, Andrej Grmovšek.
Že tradicionalni skalni tabor KA za perspektivne alpiniste je bil tokrat (ponovno) v znamenju granita, poči, visokih hribov, dolgih dostopov in seveda dobrega vzdušja. Pod in na najvišjih vrhovih Evrope so »mladci« dodobra skusili, kaj pomeni zahtevno skalno plezanje v kombinaciji s kompleksnimi dostopi in sestopi ter višjo nadmorsko višino. In koliko tovrstne alpske kilometrine je smiselno in možno nabrati na domačem kontinentu tudi v dobi globalnega izletnikovanja.
Skupinica treh najbolj zagnanih je lepo vreme izkoristila že pred uradnim začetkom tabora in odplezala lepo, dolgo in kompleksno klasično linijo v Augile Noir de Peuterey.
Pod Mont Blanc du Taculom smo na ledeniku postavili tabor in večina je prvič potipala zlat montblanški granit, ki te nikoli ne pustiti ravnodušnega. Ob družabnosti je bil verjetno glavni vzrok za »vlakce« v izbranih smereh predvsem relativno ozek nabor smeri glede na plezalni nivo in izkušnje večine navez. Po dveh navdušujočih plezalnih dneh smo se kljub lepemu vremenu raje vrnili v dolino. Načrt spoznati in splezati še kaj drugega smo izvedli bolj individualno ter se vsaj nekoliko razpršili po masivu. Žal pa sta prihajajoče poslabšanje vremena in utrujenost (ali pa prenizka motivacija) izvedbo pravih dolgih alpinističnih tur večinoma »preložili« na naslednje obiske. Večina je poplezavala nad in pod kočo Dalmazzi, dvojica je po Lastovičjem grebenu osvojila vrh Jorassov, dve navezi, vsaka na svoji strani, sta plezali v ogromni špici Augile Noir de Peuterey. Predvsem smer Nero su Bianco je ob »pomankanju« kakršnegakoli fiksnega varovanja, ne najboljši skali ter kompleksnem spustu postregla z resnim alpskim plezanjem.
Zadnji dan še deloma lepega vremena nas je večina zadnje atome moči in milimetre kože porabila v previsih in počeh plezališča Hans Marguerettaz. Sončen tabor smo v nalivih prihajajoče fronte ustrezno zaključili z večerno družabnostjo, tradicionalnimi palačinkami ter izbranimi športnimi igrami.
Ob dobrem vzdušju, lepem vremenu in perfektnih smereh je v komentarjih tabora zapisano navdušenje udeležencev skorajda samoumevno (pohvalili pa so tudi organizacijo).
Nekoliko manj samoumevna pa bo izvedba taborov na vsaj zdajšnjem kvalitetnem nivoju v prihodnosti. Opazen razkorak med »mladci«, ki prihajajo iz športnega plezanja (in jim manjka predvsem alpinističnih izkušenj) in nekaj izjemami z alpinistično kilometrino (ki jim manjka plezalni nivo) je pravzaprav še razumljiv. Bolj kritično je, da starost udeležencev taborov iz leta v leto narašča, njihov plezalni nivo in druge alpinistične izkušnje pa padajo. Očitna je vse manjša baza oziroma nabor mladih zagnanih alpinistov. Za spremembo tega trenda bo ob organizaciji tovrstnih taborov morda potrebno narediti še več v meddruštvenem povezovanju, organizaciji meddruštvenih taborov pa tudi povezovanju športnoplezalnih in alpinističnih odsekov. Predvsem pa v popularizaciji vrhunskega alpinizma in navduševanju mladih športnih plezalcev za alpsko plezanje in alpinizem. Opazno več mladih alpinistov namreč prihaja iz velikih društev (kjer imajo mentorje in vzornike) ter društev, kjer je povezava med športnim plezanjem in alpinizmom tesnejša.
In še kronologija vzponov. Kadar ni opisano drugače, so bili vzponi opravljeni prosto, na pogled oz. fleš.
19. julij
• Augile Noir de Peuterey, Ratti - Vitali, 6a, A1, 700 m, Kranjc-Aničin-Štrancar
21. julij
• Grand Capucin: Le Voyage Selon Gulliver (vstop po Elixir d'astraroth), 7a+, A0, 400 m, Šuštar-Šparovec
• Pointe Adolphe Rey: Voie Bettemborug, 6b, 230 m, Štebe-Slapšak (oba V+, A0), Štrancar-Frelih, Karner - Grojzdeg
• Petit Capoussin, Roi de Siam (z varianto), 6b, 300 m, Krajnc-Aničin (oba 6b, A0)
• Piler de l'Androsace: Maudit blues, 6c, 300 m, Grmovšek-Košir (6c, A0)
22. julij
• Tour Ronde: Cheraz, 7a+, 200 m, Šuštar-Košir
• Clocher du Tacul: Empire State Building, 7c, 250 m, (Šparovec (7a, A0)-Grmovšek (7b, A0))
• Chandelle du Tacul: Bonatti - Tabou, 6b+, 200 m, Slapšak-Krajnc in Karner-Grojzdeg
• Chandelle du Tacul: Bettembourg - Thivierge, 6b, 250 m, Turnšek-Jereb (oba 5+, A0)
• Pointe Lachenal, Voie Contamine, 6a+, 250 m, Štebe-Aničin (brez zadnjega raztežaja)
• Mont Blanc du Tacul, Gervasutijev steber, 6a, 800 m, Frelih-Štrancar (poskus, sestop po 4. R)
23. julij
• Petit Capucin, The LIfting of Roi, 5c, 300 m, Turnšek-Jereb
24. julij
• Aiguille Noire de Peuterey (Punta Brendel): Nero su Bianco, 7b, 940 m, Grmovšek-Šparovec (7a, A0)
• Grandes Jorases, Pointe Walker: Lastovičji greben, V+, 700 m, Štrancar-Aničin
• Aiguille Savoie, predvrh: Le Meilleur Grimpeur du Monde, 6c+, 430 m, Šuštar-Košir (6c, A0)
• Aiguille Savoie: Favola d'Amore, 6b, 400 m, Slapšak-Krajnc
• Aiguille Savoie, Torre rossa: The dark side of the moon, 6b, 450 m, Frelih-Karner
• Aiguille Noire de Peuterey: Ratti-Vitali, 6a, A1, 800 m, Štebe-Grojzdeg
25. julij
• Monts Rouges de Triolet, Profumo proibito, 6a, 200m, Turnšek - Jereb
• Parete dei Titani, Pegaso, 7c, 400 m, Šuštar-Frelih (oba 7a A0)
• Parete dei Titani: Titanic, 6c, 400 m, Slapšak-Krajnc
• Monts Rouges de Triolet: Ultimo viaggio di camia, 6b, 200 m, Karner-Košir
26. julij
• Parete del Titani, 6 x 4, 6b, 280 m, Turnšek-Jereb
• Parete dei Titani, Neznana smer, 6a, 200 m, Aničin-Štrancar (oba 6a, A0)
Ostali udeleženci: plezanje v plezališču do 7b na pogled