Uredništvo G-L 12.08.2019 07:27 1907 0

Po Pavlinih sledeh

AO Železničar - David Kozjek: Špik

Budilka zazvoni ob 3.20.
Vstanem, spakiram opremo in krenem proti Podutiku, kjer se dobiva z Davidom in nadaljujeva pot proti Jesenicam. V Martuljku zavijeva proti brunarici pri Ingotu.
Ob 5ih se še rahlo zaspana in z nahrbtnikom na ramah s parkirišča usmeriva v gozd in hitro ugotoviva, da bo dan vroč. Kmalu nama gams pokaže pot. Znajdeva se pod 900 metrov visoko steno, ki se najde na večini ''umetnin'' iz mojega otroštva - Špik.

Brez obotavljanja se nad snežiščem poženeva v steno. Po grapi prideva na Zeleno glavo in naprej na Dibonovo polico, kjer se ustaviva in naveževa. Prvi raztežaji so postregli z lepim plezanjem v dobri skali in s soncem uprtim v steno. Že na drugem sidrišču sem, kljub izživljanju s kladivom, v skali pustil svoj klin. Skala je kmalu postala deloma zelo krušljiva, zato sva nadaljevala počasi in previdno. Krušljivost sta na težjih mestih dodatno popestrila mokra skala in poraščenost z mahom. Po več urah plezanja sva postajala izmučena, najtežji del pa je bil tik pred nama. David je splezal do lope, nad njo pa je bil previs z veliko razpoko. V njej je zagledal dva klina, zato je s težavo splezal vanjo, nato pa ugotovil, da bo zapustiti razpoko mnogo večji problem. Z nekaj obrati okoli svoje vertikalne osi in močnim ter pospešenim dihanjem je splezal iz z mahom poraščene luknje in nadaljeval, dokler ga ni ustavil konec vrvi. Čakal naju je še 10 metrski raz, nato pa po lepi trojki do vrha Špika.

V družbi dveh kavk sva pospravila plezalno opremo, pojedla vsak svoj sendvič in se naužila lepih razgledov na okoliške hribe. V pasji vročini in s hladnim pivom v mislih sva se po melišču mimo gamsa in glasnega svizca skozi Kačji graben v eni uri in dvajset minut spustila za 1600 metrov do Pišnice, kjer naju je s hrano in hladno pijačo pričakala šoferka Nina.