Janez Pikon 15.08.2019 05:29 3166 0

Storžič

Janez Pikon: Gorniku svojih čarov ne skriva, saj se skoraj od vsepovsod prikaže kot mogočna skalna kulisa.

Obiščemo Kamniško-Savinjske Alpe, te mogočno izstopajo vzhodno ob pogorju Karavanke in so kljub dvojnemu imenu precej krajše. Tako rekoč vsa gorska skupina se dviguje v Sloveniji, samo vogal z Belsko Kočno pripada Avstriji. Vendar so planinci Kamniško-Savinjske Alpe odkrili precej pozno, zato se je tudi tu ohranila očarljiva pokrajina, ki planinca pritegne že ob prvem obisku. Storžič (2132 m) se predstavlja prav z vseh strani v izredni skalni lepoti.

Mi pristopimo po zavarovani plezalni poti od Doma pod Stroržičem (1123 m) po severnem skalnem robu skozi slikovito, strmo in dobro zavarovano korito. Ob Domu pod Storžičem in parkirišča pričnemo v smeri Storžiča skozi Žrelo in Škarjevega robu, vzporedno s cesto do planine Jesenje z leseno kočo, kjer zavijemo jugovzhodno, ko se dokaj kmalu pot razcepi. Vzhodna in bolj strma pot vodi na Storžič skozi Žrelo, druga pa čez Škarjev rob. Usmerimo se vzhodno in navkreber po razmeroma strmi poti, ki poteka skozi gozd do vstopa v zahtevnejši del, kjer si zaradi nevarnosti padanja kamenja nadenemo čelade.

Zelo strma in na mokrem terenu za zdrs nevarna pot nas najprej vodi po zahodni in vzhodni strani vse bolj strmega pobočja, kasneje se višje umakne nekoliko bolj vzhodno. Varovala so v pomoč, da premagamo nekaj izpostavljenih prehodov. Višje se zavarovalna plezalna pot vije rahlo vzhodno v korito, odkoder se vzpenjamo navkreber proti izstopu do stene, opremljene z varovali in jeklenico. Dosežemo sedlo ob steni, kjer se nam odpre lep pogled južno po Gorenjski. Grebensko prečenje začnemo vzhodno in navkreber precej ozkem in izpostavljenem ostenju razglednega grebena. Vršni gorski travnik je nekoliko širši, od roba, kjer se priključi steza z jugozahodne smeri in najlažjo potjo na Storžič, ki vodi preko planine Javornik, odkoder sledi le še krajši vzpon po vršnem pobočju na vrh Storžiča.

Razgledovanje po visoki gori s panoramskim razgledom po Gorenjski ne izostane, kljub temu, da je vzhodna Slovenija prekrita z meglo. Megleni oblački nad Gorenjsko pa še polepšajo deželo pod Storžičem, na kateri se ob prijetnem vremenu kar pomudimo dlje časa. Do Doma pod Storžičem in parkirišča se vrnemo severovzhodno preko Škarjevega robu po skalnatem pobočju in melišču na gozdno pobočje, kjer se steza že globoko zarije v travnato pobočje, ki kasneje preide v gozd, odkoder nas najprej gozdna vlaka in kasneje makadamska cesta privede preko potoka in gorskega travnika do parkirišča ob planinskem domu, severno pod Storžičem.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon