Siol - Alenka Teran Košir: ... tisto, kar se zdi, da vse ostale #intervju
PZS: Športni plezalci v boj za svetovna odličja in olimpijske vstopnice
"Sama do sebe sem zelo stroga in si nalagam dovolj pritiska, tako da mi pritisk drugih ne pride do živega," zatrjuje Janja Garnbret, najbolj raznovrstna športna plezalka na svetu in vodilna na lestvici Mednarodne zveze za športno plezanje, ki je te dni, ko so družbena omrežja polna podob z uživanja ob morski obali, to ne gane.
Povsem je osredotočena na vrhunec sezone: na svetovno prvenstvo na Japonskem (od 11. do 21. avgusta), kjer bo Korošica branila kar dva naslova svetovne prvakinje, medtem ko ima pri rosnih 20 letih v žepu že tri naslove.
Danes [05.08.2019] je proti Hačiodžiju na Japonskem odpotovala 13-članska odprava slovenskih športnih plezalcev s tremi trenerji in fizioterapevtom.
Najbolj doneče ime v slovenski odpravi je vsekakor ime Janje Garnbret, vodilne na lestvici Mednarodne zveze za športno plezanje, ki bo na Japonskem branila naslova svetovne prvakinje v balvanih in kombinaciji iz Innsbrucka.
Kako sama občuti pričakovanja, ki jih prinaša vrhunec sezone, kjer bodo razdelili prvih sedem vozovnic za olimpijske igre v Tokiu v moški in ženski konkurenci, kako gleda na mladi rod azijskih plezalcev, ki že pri 15 letih zasedajo najvišja mesta na zmagovalnem odru v svetovnem pokalu, in na pritisk, ki si ga v največji meri nalaga sama?
Zdi se, da je v teh dneh večina ljudi na dopustu, vsaj bežen pogled na družbena omrežja ustvarja tak vtis. Športni plezalci pa ste v najbolj napornem in stresnem obdobju te sezone, tik pred svetovnim prvenstvom. Vas takšne objave kdaj premamijo ali ste v celoti posvečeni glavnemu cilju, naslovu svetovne prvakinje in s tem lovu na zagotovitev olimpijske vozovnice?
Moram reči, da sem v obdobju, ko me takšne stvari ne ganejo in ne razmišljam o tem, da bi šla na morje in tam cel teden poležavala. Povsem sem osredotočena na svetovno prvenstvo. Je pa res, da me je po tekmi v Villarsu (prvi postaji te sezone v težavnosti) imelo, da bi si vzela nekaj dni počitka in se nekoliko umaknila od tekmovanj, a si tega nisem mogla privoščiti. Zdaj sem spet taka, kot moram biti – osredotočena Janja. In ne, morje me trenutno prav nič ne gane (smeh, op. a.).
Prvi del sezone, ko so bile na sporedu tekme v balvanskem plezanju, ste oddelali brez napake, bolje ne bi moglo biti – zmagali ste na vseh šestih tekmah. Tudi težavnostna sezona se je odlično začela, in sicer z zmago v Villarsu, nato pa zdrsom v Chamonixu, zaradi katerega ste obstali v polfinalu, čemur je sledilo 2. mesto v Brianconu. Kako ste sami videli uvodni del težavnostne sezone?
Mislim, da je povsem normalno, da se niz zaporednih zmag enkrat konča – bilo bi čudno, če se ne bi. Sezona težavnosti se je začela popolno, z zmago v Villarsu, nato pa se mi zdi, da je vse, kar se je zgodilo v balvanski sezoni, prišlo za menoj. Takrat sem si želela, da bi vsaj nekaj časa lahko imela zase, da bi se vsaj nekoliko odpočila. 
Morda je bil to razlog, da v Chamonixu nisem bila povsem prava in sem zdrsnila ter obstala v polfinalu. Mislim, da je bilo to dobro zame.
Vsaka stvar je za nekaj dobra in bolje, da je do napake prišlo zdaj kot pa na svetovnem prvenstvu. Tudi sama sem se takrat vprašala, kaj točno se je zgodilo, in prišla do zaključka, da ni šlo za to, da ne bi bila dobro pripravljena, enostavno je šlo za zdrs in zaradi tega se res nisem obremenjevala. Dobra šola, enkrat se je moralo zgoditi. Nobene drame. Tudi naslednji treningi so pokazali, da sem dobro pripravljena. Sicer pa sem zadovoljna tudi z začetkom sezone v težavnosti.
Ste bili nad zdrsom bolj presenečeni vi ali okolica?
Se mi zdi, da bolj okolica. Sama sem že prej čutila, da nisem prava.
Ste si pa končno lahko ogledali tekmo v Chamonixu … To je bilo sploh prvič, da se na tem prizorišču pod Mont Blancom niste uvrstili v finale.
Res je, to se mi še ni zgodilo. Zanimivo je v živo spremljati finale. Vidiš določene stvari, ki jih sicer ne, vendar bi bila raje kot v vlogi gledalke v vlogi tekmovalke. Moram priznati, da je bilo kar malce dolgočasno (smeh, op. a.).
Vas dekleta v ekipi vprašajo za kak nasvet? Od slovenskih plezalk se je v finale Chamonixa uvrstila samo Lučka Rakovec, ki je tekmo končala na 7. mestu.
Mislim, da vsak človek potrebuje nasvet in da tudi sama nisem dosti drugačna. Lučki sem seveda svetovala, mislim pa, da sama zelo dobro obvladuje stvari.
Na tekmah v težavnosti ni bilo mogoče spregledati mladega azijskega vala 15-letnih plezalk. V finalu Briancona ste bili z rosnimi 20 leti celo najstarejša tekmovalka v finalu. So bila ta dekleta že prej na vašem radarju in so imena, ki jih spremljate že dlje, ali gre za povsem nove obraze na sceni?
Korejke (Chaehyun Seo, op. a.) prej nismo poznali, saj na mladinskih tekmah ni preveč izstopala, za kitajsko plezalko pa sem že slišala.
Ste se med opazovanjem njunega plezanja naučili česa novega?
Kaj pa vem, niti ne. Dekleta so enostavno mlada. Prvič so na tekmah in so vse po vrsti zelo motivirane. Plezajo brez pritiska in brez kakršnihkoli pričakovanj. Tako je precej lažje. Veliko je odvisno tudi od postavitve smeri, opažam, da jim vzdržljivostne smeri zelo ustrezajo.
Sicer pa bo težavnostna sezona še zelo zanimiva.
V zgolj 11 mesecih boste plezalci nastopili na dveh svetovnih prvenstvih. Ste se kaj drugače pripravljali kot na lansko prvenstvo v Innsbrucku?
Pripravljala sem se enako kot lani, sem pa letos precej več časa posvetila treningom hitrosti (osebni rekord Garnbretove je 9,46 sekunde, op. a.).
Kako naporno bo svetovno prvenstvo? Nastopili boste v vseh disciplinah, kombinacija, ki bo odločala o prvih sedmih potnikih na olimpijske igre, pa bo na sporedu zadnje dni prvenstva (ženski finale bo na sporedu 20. avgusta, moški pa dan pozneje.) Tekmovanje v kombinaciji traja res dolgo, če ne kar predolgo. Kako naporno je preklapljanje med tako različnimi disciplinami plezanja, kot so hitrostno in težavnostno oz. balvansko plezanje? Britanska plezalka Shauna Coxsey je v enem od intervjujev koncept tekmovanja v kombinaciji primerjala z različnimi atletskimi disciplinami – kot bi Usain Bolt v enem dnevu moral teči še čez ovire in nato preteči še maraton. Lani v Innsbrucku vam je bila kombinacija skoraj odveč.
Res je, lani v Innsbrucku se nam po vseh tekmah v individualnih disciplinah res ni več ljubilo tekmovati še v kombinaciji. Vsi smo bili utrujeni, vmes smo imeli le dan premora.
Letos bo po mojem drugače, imeli bomo dva dni premora, poleg tega bo tekma v kombinaciji sito za uvrstitev na olimpijske igre in vsi bomo zelo motivirani.
Kot rečeno smo olimpijski format preizkusili v Innsbrucku, letos smo tudi na državnem prvenstvu v Celju tekmovali v vseh treh disciplinah in gre.
Menim, da moraš biti za uspeh v kombinaciji zelo dobro pripravljen v vseh treh disciplinah. Balvane in težavnost tako ali tako treniramo vse leto, da je zraven še trening hitrosti, pa nam tudi ne škodi. Ni kaj pretresljivega, je pa vsekakor izčrpavajoče.
Kaj pa sezona do zdaj, je utrujajoča?
Po Villarsu sem res čutila utrujenost, vse je prišlo za menoj. Ves pritisk iz balvanske sezone se je nakopičil. Predvsem mi je veliko energije vzelo to, da sem glavo držala na pravem mestu. Psihično in fizično sem bila utrujena, se mi pa zdi, da sem se dostojno vrnila in da bo vse v redu.
Koliko vas razbremenijo dobri rezultati ostalih članov v reprezentanci? Da je več adutov v rokavu?
To me ne razbremeni, saj se s pričakovanji drugih ne obremenjujem. Imam svoje cilje in ne občutim ciljev in želja, ki jih drugi gojijo do mene. Sama do sebe sem zelo stroga in si nalagam dovolj pritiska, tako da mi pritisk drugih ne pride do živega. Je pa seveda prijetno, če kdo v reprezentanci doseže dober rezultat, vzdušje je še boljše kot sicer.
Upam, da nam bo na Japonskem v večini uspelo ustvariti dober rezultat. To bi bilo super.
Omenili ste, da ste zelo strogi do sebe. Je potem vaš cilj v treh panogah stopiti na najvišjo stopničko (balvani, težavnost in kombinacija)?
To bi bilo pa sanjsko, tako sanjsko, da si o tem sploh ne upam razmišljati (smeh, op. a.). je pa najbolj pomembno, da se že zdaj kvalificiram za olimpijske igre.
Vaš sponzor Adidas o vas snema film. Vas bodo njihove kamere zasledovale tudi v Tokiu? Morda tudi japonske kamere, tudi oni si želijo posneti film o vas in vašem razvoju?
Za japonske kamere ne vem, bodo pa kamere Adidasa prvenstvo spremljale bolj od daleč, ne bodo me motili med pripravami. To sem si želela, to razumejo in ni težav. Snemali so že v Villarsu in Chamonixu, najverjetneje bodo tudi na tekmi v Kranju. Končali pa naj bi do olimpijskih iger v Tokiu.
Tudi svetovno prvenstvo poteka v Tokiu. Ali tamkajšnje prizorišče v Hačiodžiju, ki sicer ni tisto, na katerem bodo potekale olimpijske igre, že poznate?
Ne še.
Pred začetkom letošnje sezone ste razkrili, da se prek spletne aplikacije učite japonskega jezika. Boste kolege iz japonske reprezentance zdaj že lahko nagovorili v njihovem jeziku?
Pozdravila jih bom lahko, kaj več pa ne. Moje učenje japonščine se je nekoliko ustavilo, a nisem obupala. Spet si želim brati v japonščini, doma imam dve knjižici v japonščini, pa ju še odprla nisem (smeh, op. a.).
Končajva pogovor z vašo nominacijo za športnico leta 2019 … Na seznamu desetih kandidatk, ki jih je predlagala ustanova Women's Sports Foundation, ste se znašli v eminentni deseterici skupaj z ameriško telovadko, večkratno olimpijsko prvakinjo Simone Biles, in prvo damo alpskega smučanja Mikaelo Shiffrin. Spletno glasovanje je sicer že končano, zdaj bo svoje glasove razdelila še strokovna komisija, razglasitev zmagovalke v posamični in ekipni konkurenci pa bo oktobra. Kako sami gledate na to čast?
Uf, že sama nominacija je zame izredna čast. To je zelo dobro za šport in seveda tudi zame. Kar noro!