Silvo Baznik: Vremenska napoved ne obeta veliko, a tisto
malo nas premami, da gremo na pot.
Trojica v avtomobilu, ki pelje proti Gorenjski opazujemo dogajanje na nebu. Ljubljanska megla je za nami, megleni oblaki se počasi umikajo in pokažejo se prvi vrhovi gora. Z avtoceste zapeljemo proti Tržiču, ki je kmalu za nami. Ostane le še dilema o izhodišču, ki dozori, ko zapeljemo v Podljubelj in nadaljujemo po dolini do velikega parkirišča pod Matizovcem, kjer ob številnih avtomobilih parkiramo in oprtamo nahrbtnike.
Nekaj korakov po cesti in nato skozi gozd do naslednjega prečenja ceste, pa zopet v gozd in pri zadnjem ovinku pred domačijo še enkrat na cesto, od koder je še vedno viden ogromen skalni podor, ki je odnesel dobršen del južnega pobočja Velikega vrha Košute že pred stoletji. Pri izviru studenčka hodimo po kolovozu, ki gre mimo žage v gozd. Pot je označena in po njej se strmo vzpenjamo z nekaj pohodniki in prispemo do ograjene večje jase. Nadaljujemo po strmem kolovozu do planine in planinskega doma na Kofcah, kjer nam hladen veter izreče dobrodošlico. Kljub še vedno oblačnemu vremenu so lepo vidni vrhovi Košute.
Naredimo kratek postanek in stopimo mimo konj na travnike nad kočo, se pridružimo številnim pohodnikom in se povzpnemo ćez razgledni travnik mimo klopce in križa do strmejših pobočjih Kofce gore. Vzpnemo se čez pas ruševja do razpotja. Levo gre označena pot na Veliki vrh, mi pa stopimo desno, kjer se priključi označena pot s planine Šije. Nadaljujemo levo navzgor. Stopamo po stezici, ob katerih raste in cveti gorsko rastlinje. Na travniku pod nami skoraj ni bilo cvetja, tu pa nas razveseljuje skoraj na vsakem koraku. Gremo mimo izpostavljenega prehoda in se po grebenu vzpnemo na vrh, ki bolj spominja na sedelce. Piha in zavetja ni. Hitro naredimo nekaj grižljajev in požirkov in ker je sedaj na nebu kar precej jasnine, se odločimo za nadaljevanje poti. Na Velikem vrhu smo letos že bili in zato stopimo proti vzhodu, na pot proti Kladivu.
Razgledna grebenska pot poteka po vetrovnem grebenu in malce nižje v zavetrju. Stezica se spušča in dviga in po njej pridemo do Malega Kladiva, ki ga le prečimo in se na drugi strani pobočja spustimo na sedelce med obema vrhovoma, kjer se priključi pot s planine Šije. Pred nami je strmo pobočje in zato pot pod noge in gremo naprej. Srečujemo pohodnike vse do vrha Velikega Kladiva, kjer je lepo število obiskovalcev. Na vrhu piha in kot za stavo ni nikjer zavetrja. Topla oblačila so dobrodošla. Razgledi pa čudoviti. Na vzhodu se nizajo vrhovi Košute odTegoške gore, Ostrva do Košutnikove turna. V daljavi so pod oblaki Kamniško Savinjske Alpe. Južno od nas se dviga Storžič in Kriška gora in čez Šentansko dolino se pne Dobrča in Begunjščica. Na zahodu so v daljavi lepo vidna Stol in Vrtača s sosedi in seveda pred njimi bližje nam Veliki vrh s Košutico, Kofco goro in Malim Kladivom. Dovolj razlogov za obisk 2094 m visokega razglednika.
Veter pa noče popustiti in zato se po okrepčilu in fotografiranju odpravimo z vrha. Spustimo se na sedelce in po stezici po južnem travnatem pobočju še vedno ob pišu vetra nazdol na travnike planine Šije. Pred travniki se ustavimo v zavetrju dreves in si privoščimo daljši odmor, nato pa pot pod noge in gremo preko travnikov do bajt na planini, kjer se pase govedo in na klopeh ob koči poseda veliko obiskovalcev. Gremo mimo bajt, se malce spustimo, da nato v rahlem vzponu pridemo do stezice, ki se povzpne mimo napajalnika za živino na planino Kofce.
Na Kofcah se kar tre obiskovalcev, okoli se pasejo konji in lepši dan od pričakovanega daje planini pridih pravega planinstva. Mimo vrveža stopimo po travniku do gozda in po bližnjici skozi gozd na kolovoz in po njem nazaj v dolino.
Pri Matizovcu se še enkrat ozremo na plazovito pobočje Velikega vrha in nato sledi hoja do avtomobila, preobujanje in vožnja domov z že običajnim postankom s pogovorom o turi ob pijači na udobnih sedežih prijetnega lokala.