VEČER, Šport - Bojan Bauman: Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije: "Medalje je nehvaležno napovedovati, …
… a potencial imamo v judu, športnem plezanju pa v kajakaših in kanuistih, jadralcih ter v kolesarjih."
Čez natanko leto dni se bodo v Tokiu začele poletne olimpijske igre. To je osrednji dogodek za športnike v 35 športih, na katere se pripravljajo štiri leta. Naslednjih 16 dni se bo svet vrtel okoli olimpijskih iger, ki so tudi poslovni in politični dogodek. Delegacija Olimpijskega komiteja Slovenije je bila nedavno na prizorišču. Vodja Blaž Perko, generalni sekretar OKS, se je vrnil s spodbudnimi novicami.
"Japonci so že zdaj odlično pripravljeni na največji športni dogodek. Objekti, ki jih nameravajo uporabiti, že vsi stojijo. Vidni so tudi obrisi olimpijske vasi, stolpnice so postavljene na polotoku in bi že lahko sprejele športnike. Prostorov nam sicer še niso pokazali, vas smo si ogledali od zunaj. Nobene skrbi ni, da Japonci ne bi bili kos izzivom," vtise z nedavne poti, na kateri so si ogledali tudi prizorišče naslednjih zimskih olimpijskih iger, Peking, strne naš sogovornik.
Ko so v Tokiu pred 55 leti prvič organizirali olimpijske igre, so imeli ambicijo povsem spremeniti utrip mesta. Zdaj, ko ima mesto z okolico že 35 milijonov prebivalcev, bo kaj podobnega nemogoče ponoviti. Po čem pa bodo igre tokrat ostale v spominu tistih, ki jih bodo doživeli v japonski prestolnici?
"Tokio je zgoščeno mesto z izjemnimi povezavami; turisti se danes tam hitro in odlično znajdejo, vse je obvladljivo. Za Evropejce bodo cene precej višje, kot so jih vajeni. A to je že običaj na velikih športnih dogodkih in to je problem. V Riu pred tremi leti so se prebivalci množično selili iz središča mesta in domove oddajali turistom prek sistema Airbnb. Japonci tega ne poznajo, tam vlada drugačna mentaliteta."
Organizatorji si vselej prizadevajo pritisniti svoj pečat na olimpijske igre, ki so običajno zelo uniformiran dogodek.
"Japonci so narod, ki ohranja spoštovanje do soljudi. Začne se s prikloni in z ustrežljivostjo ob prvih stikih. Hkrati so v različna mesta po deželi želeli privabiti športnike iz celega sveta na priprave. Tako so nameravali plesti vezi s svetom. Tako bi jim ostala zapuščina v razvoju športa, hkrati bi Japonsko približali svetu. Med Slovenci so medse vabili naše košarkarje, ko so ti postali evropski prvaki. A se naše ekipe niso odločale za to. Izjema so judoisti, ki se tradicionalno pripravljajo na Japonskem, neodvisno od iger. Tja hodijo tudi kajakaši, a ti so si priprave organizirali po svoje. Japonsko gostoljubnost izkoriščajo predvsem jadralci, ki smo jim v bližini že rezervirali nastanitev in bodo v naslednjem obdobju tam preživeli veliko časa. Preostali slovenski športniki se udeležujejo generalk v obliki svetovnih prvenstev, ki jih v olimpijskih športih pripravljajo na prizoriščih v Tokiu. Za udeležence, ki bodo izpolnili olimpijske norme, bomo prihodnje leto organizirali aklimatizacijske kampe. Pred nastopi se bo treba prilagoditi na sedemurno časovno razliko in privaditi na vročino in vlago. Razmere za tekmovanje bodo zahtevne, zato bomo športnike na prizorišče napotili vsaj teden dni pred tekmami. Deset dni pred začetkom iger bodo v ta namen že odprli olimpijsko vas."
V slovenski odpravi bo tokrat znova okoli 70 športnikov.
"Predvidevamo, da bomo v Tokio poslali od 60 do 80 športnikov. Take, ki bodo izpolnili norme, ki jih je postavil Mednarodni olimpijski komite. Po normativih MOK-a imata dva športnika enega trenerja. Število spremljevalcev Slovenije je nekoliko odvisno tudi od udeležbe ekipe - če bi odbojkarjem, rokometašem ali košarkarjem uspel preboj, bi lažje zadovoljili vsem potrebam po spremljevalcih."
Koliko denarja bo treba zagotoviti za ta program?
"V dveh letih bomo za olimpijski projekt porabili okoli 2,5 milijona evrov. Poleg športnega dela, priprav, plačila poti, nabave opreme za športnike so vključeni stroški Slovenske hiše in poslovnih aktivnosti. Za poslovne aktivnosti v višini okoli 450.000 evrov bomo denar zagotovili iz posebnih virov in športniki zaradi tega ne bodo imeli na voljo nič manj denarja - zanje bo šlo okoli dva milijona evrov."
Ali bo Slovenska hiša v Tokiu imela svoj videz, kot je to bilo na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu?
"Tokio je ogromno mesto, mi smo svoj poslovni prostor najeli v tretjem in četrtem nadstropju stolpnice, gostišče v nakupovalnem predelu Ginza ima tudi teraso. En prostor bo namenjen množičnim sprejemom, v zgornjem nadstropju pa bomo pripravili srečanja poslovnežev. Ko ni prometa, je prizorišče od olimpijske vasi oddaljeno deset minut z avtomobilom, povezava je mogoča tudi s podzemno železnico. Ambasador Slovenske hiše bo Miroslav Cerar, ki se bo v Tokio vrnil kot zlati olimpijec iz leta 1964, ko so tam že potekale olimpijske igre. Na Japonskem je Cerar zelo prepoznaven olimpionik, saj je eden redkih še živečih mož, ki jim je takrat uspelo osvojiti zlato."
Slovenci imamo za naslednje olimpijske igre kar nekaj adutov, tudi za medalje, kar na takih dogodkih največ šteje. V nekaterih športih je prišlo do zamenjave generacij, na površje pa prihajajo drugi individualni športi, tudi taki, ki jih na igrah doslej ni bilo, denimo plezanje z Janjo Garnbret. Kateri so po vašem mnenju slovenski aduti za Tokio?
"V Sloveniji imamo ogromno športov, v katerih dosegamo odlične rezultate. Tako premoščamo vrzeli, ko prihaja do menjave generacij. Medalje je nehvaležno napovedovati, a nedvomno imamo potencial tekmovalk v judu pa v športnem plezanju. Kajakaši in kanuistu so zmeraj blizu, tokrat stavimo tudi na dvojec Ponomarenko-Osterman. Tu so jadralki Mrak-Macarol ter kolesarji z Rogličem na čelu. Menjava generacije se pozna v bazičnih športih, kot sta atletika in plavanje, a tudi tam imamo svoje adute."
Bojan Bauman
Natančno leto dni pred začetkom olimpijskih iger je splošna ocena obiskovalcev: Japonci so pripravljeni.
V Riu pred tremi leti so se prebivalci množično selili iz središča mesta in domove oddajali turistom prek sistema Airbnb. Japonci tega ne poznajo.
Igre bodo organizirali v deželi, kjer še ohranjajo spoštovanje do soljudi.
V Tokio bomo poslali predvidoma od 60 do 80 slovenskih športnikov.
V dveh letih bo OKS olimpijskemu projektu namenil 2,5 milijona evrov.
Maskoti olimpijskih iger naslednje leto v Tokiu - Miraitowa (levo) in Someity - sta odsev robotoizirane japonske realnosti. (Foto: EPA)