Delo - Blaž Močnik: ... svoje iz turistične takse
Zakonodaja naj turne kolesarje upošteva kot pohodnike, ki za svoje gibanje uporabljajo kolo
Sprememba zakonodaje za urejeno kolesarjenje v naravnem okolju pri nas še vedno poteka s hitrostjo kolesarjenja v klanec. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je preteklo jesen dobilo predloge delovne komisije za posodobitev predpisov, spremembe pa bi lahko bolj ustrezale lastnikom gozdov zaradi morebitnih denarnih nadomestil.
Ministrstvo za kmetijstvo ni napovedalo, kdaj načrtuje pripravo predlogov za spremembo zakona o gozdovih, četudi ima predloge komisije za »pripravo strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov« na mizi slabo leto dni. Potencialne spremembe predpisov s področja gozdarstva merijo predvsem na tiste, ki bi v gozdu opravljali pridobitno dejavnost z vodenimi izleti. Od tega bi namreč del denarja morali nameniti še »lastniku gozda ali drugim subjektom«. Za urejanje kolesarstva v naravnem okolju je predvidena tudi namenska raba turistične takse.
Gorsko kolesarstvo ali turno kolesarstvo?
Izraz gorsko kolesarstvo je neposreden prevod angleškega izraza mountain biking in se je začel uporabljati na začetku razvoja te dejavnosti, opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije. »V planinski terminologiji gore pomenijo strm, težko prehoden svet nad gozdno mejo, zato se nam ta izraz ne zdi ustrezen. Malo kolesarjev resnično kolesari po gorah, na ture pa hodimo vsi.«
S predlogi naj bi na koncu uravnotežili prosti dostop do naravnega okolja in omejevali lastninsko pravico. V naravi je vožnja zdaj dovoljena na utrjenih poteh, a jo lahko prepove lastnik ali upravljavec zemljišča, tolmačenje enoslednic pa je različno.
Kot smo v Delu pisali pred kratkim, lastniki gozdov načelno sprejemajo turistično in rekreativno rabo, a da je to treba razlikovati od gospodarske rabe, kar da ni pogodu tistim, »ki skrivajo svoj interes za splošni dostop do gozda in brez kakršnihkoli odškodnin dobro zaslužijo na račun lastnika gozda«.
Tudi po vlakah
V konzorciju odprimopoti.si so s predlogi zadržano previdni, četudi so bili del delovne skupine. Predvsem se sprašujejo, kako bi bilo sploh mogoče nadzorovati pridobitno dejavnost v gozdu. »Pomembneje bi se bilo osredotočiti na pozitivne učinke, ki jih to izvajanje prinaša, in sredstva iskati drugače,« je prepričan vodja konzorcija Tadej Tekavčič. Kolesarji se zato strinjajo s spodbujanjem namenske rabe turistične takse: »S tem bi dejavnost primerno umestili v prostor, saj bi lahko povečali število legalnih, urejenih poti – ločenih od pešpoti – in hkrati uresničili pričakovanja lastnikov gozdov, ki od te dejavnosti zdaj ne dobijo ničesar.«
Turistična in rekreacijska raba gozdov
Predlogi za spremembo predpisov se nanašajo predvsem na: pridobitno dejavnost v gozdu (vodene oblike rekreacije in turizma), namensko odvajanje dela sredstev od pridobitne dejavnosti lastniku gozda ali drugim subjektom, spodbujanje namenske rabe turistične takse, povečanje nadzora v gozdu in uravnoteženje prostega dostopa in omejevanja lastninske pravice.
V komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (PZS) se strinjajo s konzorcijem in dodajajo še svoj del. Po njihovem mnenju bi morali predvsem posodobiti zakon o ohranjanju narave, s tem, da naj zakonodaja turne kolesarje upošteva kot pohodnike, ki za svoje gibanje uporabljajo kolo.
PZS še predlaga, da bi dovolili kolesarjenje tudi po vlakah, ki niso zaprte zaradi opravljanja gozdarskih del, in da je omejevanje turnega kolesarstva smiselno le, če se po merilih vzdržnega naravovarstva presodi, da je vpliv na naravo škodljiv oziroma da z izvajanjem turnega kolesarstva na določenem odseku obstaja potencialna nevarnost za ljudi ali okolje.
»Menim, da je najvišja formalna ovira doseganje konsenza z lastniki, zato moramo biti predstavniki turnih kolesarjev pripravljeni na predstavitev položaja neposredno lastnikom, če bo to predmet odprte javne razprave. Je pa žogica gotovo na strani predstavnikov države,« trdi načelnik omenjene komisije v PZS Atila Armentano.