Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bajtar z Velike planine

SiolNET/Sportal - Alenka Teran Košir: Viki Lešnjak je njena enciklopedija

Viki Lešnjak že skoraj 60 let zahaja na Veliko planino. "Planina te očara," pravi. 75-letni Ljubljančan je velik ljubitelj narave in človek številnih interesov in znanj. Je eden od danes samo še peščice najemnikov planšarskih bajt na Veliki planini in hkrati bajtar z najdaljšo tradicijo. Na tej planini je namreč najemnik že 55 let, danes skrbi že za tretjo bajto. Lešnjak je tudi ustanovitelj in prvi predsednik Planinskega društva Bajtar Velika planina, ki bo letos praznovalo 30. obletnico obstoja, medtem ko bo samo bajtarstvo jeseni vstopilo že v svojo 90. sezono.

Video (in montaža Jan Lukanović) 
je le na spletni strani SiolNET

V tokratni četrtkovi zgodbi, povezani s slovenskimi gorami, se bomo ustavili na Veliki planini. Pri enem najbolj prepoznavnih obiskovalcev te priljubljene planote, Vikiju Lešnjaku, 75-letnemu Ljubljančanu, ki je pred 55 leti prvič najel planšarsko bajto in postal t. i. bajtar. Danes, več kot pol stoletja pozneje, skrbi že za svojo tretjo bajto.

Kdo sploh so bajtarji?

Gre za ljubitelje Velike planine, ki se v planšarske bajte naselijo jeseni, ko se pašna sezona konča in pastirji odidejo, in tam gostujejo do sredine junija, ko se pastirji in živina spet vrnejo na planino.
Začetek bajtarstva sega v leto 1930, takrat se je prvič zgodilo, da je turist, to je bil takrat Rajko Gregorc iz Kamnika, za čas zime v najem vzel planšarsko bajto. Po drugi svetovni vojni na Veliki planini skoraj ni bilo koče, ki ne bi imela najemnika, danes pa je zgodba precej drugačna. Zaradi modernizacije in urejenih poti je na voljo za najem le še nekaj koč.
Ker je bilo bajtarjev iz leta v leto več, so se leta 1989 registrirali kot društvo, danes poznano kot Planinsko društvo Bajtar.

Prostor, kjer si prečisti glavo

Viki ne skriva, da je velik ljubitelj Velike planine. "Poznam jo v vseh letnih časih, prehodil sem jo po dolgem in počez, verjetno ob vsaki uri, pa še vedno ne morem reči, da jo stoodstotno poznam.

Nekoč mi je sin znane zdravnice Franje Bojc Bidovec dejal, da je Velika planina mistična, in s tem se povsem strinjam. Ima nekaj svojega. Vplivala je tudi name. Kadar sem imel hude trenutke, sem se podal na planino in se domov vrnil s prečiščeno glavo," nam je pripovedoval v neposredni bližini svoje bajte na območju Velikega stanu na Veliki planini.

Obojestranska korist in zadovoljstvo

"Kmetje so pastirske koče zelo radi dajali v najem, saj so vedeli, da bo tako bajta tudi čez zimo dobro vzdrževana," je pojasnil Lešnjak, ki je tudi pobudnik in ustanovitelj Planinskega društva Bajtar, ki kljub vsako leto starejšemu članstvu še vedno skrbi za pestro dogajanje na planini.

Med drugim organizirajo koledovanje, pustni smuk, ki poteka na pustno soboto, med zimskimi počitnicami pripravijo Pastirčkove igre, prvega maja turni smuk, konec junija prirejajo rožni dan in še bi lahko naštevali. Ustanovili so tudi povsem svojo oblast. Izbrali so župana (običajno je bil to bajtar, ki je na planini preživel največ časa), kulturnika, dimnikarja, markacista, "fajmoštra", "propaganista", "dohtarja", gasilca ... Naš sogovornik je opravljal že skoraj vse od naštetih vlog.

Skrbijo tudi za čistočo planine

Bajtarji skrbijo tudi za čistočo Velike planine. Zadnjo soboto v maju prečešejo planino in poberejo smeti, ki so se nabrale med zimo. Ko se sneg stopi, se namreč pokaže marsikaj – med enim od čiščenj so denimo bajtarji naleteli na kar šest (!) štedilnikov legendarne znamke Tobi, se je spomnil Lešnjak.

Po čiščenju se udeleženci akcije že tradicionalno zberejo v enem od planšarskih domov, kjer priredijo uradni zaključek bajtarske sezone na planini s simbolično predajo ključev pastirjem.

Kočo s hišno številko Velika planina 150, ki so ji nadeli ime Parlament, je Pašna skupnost Velika planina zgradila med letoma 1995 in 1996. Načrte zanjo je pripravil arhitekt Vlasto Kopač, učenec Jožeta Plečnika, ki je prispeval ogromen delež k ohranitvi današnje hribovske arhitekture.

Obratna zgodba pa se odvija v začetku oktobra, ko bajtarji že od začetka 60. let prejšnjega stoletja na prizorišču pred "Parlamentom" organizirajo t. i. Bajtarski golaž. Na zabavni prireditvi, ob golažu, seveda, podelijo značke, priznanja in nagrade prizadevnim bajtarjem ter prevzamejo ključe, saj so pozimi spet oni tisti, ki na planini prevzamejo oblast.

A samo do naslednjega poletja ...

Siol, 04.07.2019 20.00
Viki Lešnjak, bajtar z Velike planine in njena enciklopedija #video

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti