... za Mangart - Promocijski dan umirjanja prometa so brez izjeme pohvalili vsi,
... ki so se v soboto z javnim prevozom iz Loga pod Mangartom popeljali na Mangartsko sedlo. Obiskovalce je z izpiljeno logistiko vozilo pet kombijev.
MANGARTSKO SEDLO >Tako kot gostje iz tujine so tudi domačini navdušeni nad Mangartskim sedlom brez pločevine. V miru, brez hrupa avtomobilov in rohnenja motorjev, so v soboto občudovali razglede, se sprehodili ali pa se v naklonjenem vremenu povzpeli na vrh hriba. Kolesarjem je bil dostop dovoljen. Toda izkazalo se je, da je srečevanje koles in kombijev lahko tvegano. Nekateri so zato menili, da bi tudi za vožnjo s kolesi morali določiti časovna obdobja.
Mangarta je škoda za ropot
Ložanki Milena in Mira sta se povzpeli na vrh sedla in občudovali razglede na Italijo in Avstrijo. “Super ideja, narava z bogatim rastlinjem in živalstvom potrebuje mir, prav tako obiskovalci,” sta soglašali. Milena dodaja, da ne more biti tako, da po ozki cesti rinejo celo avtomobili z bivalnimi prikolicami in povzročajo zamaške, čemur je bila priča pred leti. Logistika je uspela. Prvi prevoz iz doline so organizirali ob 5.30, nato na vsake pol ure do 14. ure. Vseskozi so vozili navzdol, zadnje potnike se prepeljali ob 18. uri. Mlada planinca Mitja in Janez iz Kranja sta se odpeljala na sedlo med prvimi in se tudi prva povzpela na vrh Mangarta. “Takoj za nama jih je prišlo še veliko, morda jih je po slovenski in italijanski strani prisopihalo več kot sto. Zjutraj je bila na parkirišču v Logu pod Mangartom gneča, smo morali nekoliko počakati. Absolutno podpirava zmanjševanje prometa, za obiskovalce je prijazno, da se ne mučijo po zahtevni cesti,” sta povedala.
Morda bi trije kombiji zadoščali
Z izkušenim voznikom Tonetom smo se do sedla vozili približno 40 minut. “Danes vozi pet kombijev, trije so last podjetja Kovi, pri katerem delam, eden je od Razvojne zadruge Log pod Mangartom in še eden od Triglavskega narodnega parka. Menim, da bi lahko vozili tudi na več kot 30 minut, razen zjutraj. Če bi se v prihodnje odločili za javni prevoz, bi morda zadoščali trije kombiji. Vsepovsod po svetu sem vozil turiste, gredo v tej smeri in treba je tudi plačati,“ pravi Tone. Z največjo pazljivostjo se je na poti navzgor izogibal kolesarjem, ki so drveli navzdol.
Triglavski narodni park (TNP) je lani promet poskusno umirjal v dolini Vrata. V soboto so se usmerili v Ukanc, kjer je bila logistika zaradi širše ceste lažja, in v zapleteno Mangartsko cesto. Sodelovali so z razvojno zadrugo Log pod Mangartom, turističnim društvom in Občino Bovec. “Cilj je zbrati izkušnje, zato smo obiskovalcem ponudili tudi anketo,” pravi Majda Odar iz TNP. “Sobota nam je veliko povedala. Ložani že četrt stoletja razmišljamo o javnem prevozu, vmes se je zaustavilo. To je v Alpskem svetu edina pot,“ razmišljajo v razvojni zadrugi, ki je kupila zemljišče za parkirišče v Logu.
Neva Blazetič