Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kdo, kaj, kako in zakaj

ZGVS  <> IFMGA


Planinski vestnik, januar 2019
Pridobitno vodenje v slovenskih gorah


Tabela 1. Povzetek ključnih značilnosti posameznih vodniških
profilov (licenc), ki pridobitno vodniško dejavnost opravljajo
v slovenskih gorah

Tabela 2. Primeri vodenih tur doma in v soseščini ter
ustrezne izbire vodnika

torek, 9. julij 2019, ob 05:29, Tadej Debevec, ogledov: 1050

Planinski vestnik - Tadej Debevec: Pridobitno vodenje v slovenskih gorah

Vodenje v gorah ima na Slovenskem dolgo tradicijo. V začetkih so bili vodniki večinoma domačini, ki so na turah spremljali »raziskovalce« gorskega sveta. Tedaj so sloveli predvsem vodniki z bovškega in zgornjesavskega področja. Pozneje, skupaj z razvojem turizma in bolj množičnega planinstva, pa je bilo treba usposabljanje vodnikov formalizirati.

Prvi, ki je na Slovenskem dobil vodniško izkaznico, je bil Simon Pinter iz Mojstrane davnega leta 1877. Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja se je vodništvo pri nas razvijalo predvsem v okviru krovne planinske organizacije, danes imenovane Planinska zveza Slovenije (PZS), razumljivo pa je, da je razvoj nihal glede na različne družbene razmere, v katerih se je naša domovina znašla. Ker se danes z vodništvom v gorah na območju Slovenije ukvarja precej različnih vrst vodnikov, je namen tega prispevka vsaj v osnovi razjasniti zakonodajne in strokovne pravice ter dolžnosti posameznih vrst vodnikov. S praktičnega vidika želimo uporabnikom olajšati odločitev o vodniških storitvah – kakšnega vodnika naj si za določen tip ture izberejo, da bo tura kar se da prijetno in varno doživetje. Preden se lotimo glavnega dela, je treba omeniti še nekaj, kar pri branju velja upoštevati. Prispevek je namenjen izključno pregledu trenutnega stanja na področju pridobitnega vodenja v slovenskem gorskem svetu in v nobenem pogledu ne posega na področje prostovoljnega vodništva, ki ga v okviru PZS opravlja preko tisoč tristo registriranih vodnikov PZS. Tovrstno vodenje predstavlja enega od temeljev delovanja PZS in planinstva na Slovenskem ter na ta način omogoča in bogati dejavnost planinskih društev po celi Sloveniji. Omeniti velja tudi dejstvo, da relativno obsežen del vodenja v slovenskih gorah izvajajo diplomanti Fakultete za šport na planinskih turah v okviru šolskega športa. Ti si usposobljenost za vodenje pridobijo v teku študija pri predmetih Planinstvo, Turno smučanje in Aktivnosti v naravi.

Zakonodaja

Ker gre pri pridobitnem vodenju za regulirano dejavnost, je smiselno najprej na kratko osvetliti zakonodajno podlago. Vodenje v gorah na Slovenskem trenutno urejata dva zakona, in sicer Zakon o gorskih vodnikih (ZGV) in Zakon o športu (ZŠpo-1). Prvi se nanaša izključno na dejavnost gorskih vodnikov, članov Združenja gorskih vodnikov Slovenije, in navaja pogoje ter omejitve opravljanja gorskega vodniškega dela in na nek način celostno ureja poklicno delovanje vodnikov v gorah. Drugi, sicer splošni zakon za področje športa, pa ureja dejavnost strokovnih delavcev v športu, med katere sodijo tudi vodniki PZS. Ti lahko na podlagi omenjenega zakona in v okviru pridobljene vodniške kategorije pridobitno opravljajo vodniško dejavnost na področju Slovenije. Seveda je treba za opravljanje tovrstne vodniške dejavnosti ustrezno urediti tudi poslovni status posameznika oz. organizacije, za katero posameznik vodenje opravlja (samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo ipd.), ter poskrbeti za ustrezno zavarovanje odgovornosti.

Kako izbrati pravega vodnika

Ko se nekdo odloči, da bo za določeno turo v gore najel vodnika, takoj naleti na vprašanje, katerega vodnika naj izbere. Nepoznavalcem se morebiti zdi odločitev težka in na prvi pogled se lahko komu zazdi, da stvari na področju vodništva na Slovenskem niso jasno določene. Vendar pa vsaj z vidika zakonodaje ni tako. Če pri izbiri vodnika za trenutek pustimo ob strani osebne preference, je prvi in ključni dejavnik, ki mora vplivati na naš izbor, licenca, ki jo posamezni vodnik ima. Ta nam jasno pokaže, kakšni so minimalna raven znanja, sposobnosti in izobraževanje, ki ga je posameznik opravil, da je določeno licenco pridobil. Kot je bilo zapisano, lahko v naših gorah legalno pridobitno vodenje opravljajo gorski vodniki in vodniki PZS. Od lanskega leta je na Slovenskem prisotno tudi Združenje planinskih vodnikov Slovenije, ki združuje vodnike z licenco UIMLA . Ta je poleg IFMGA edina mednarodno priznana licenca, ki omogoča pridobitno vodenje po celotnem svetu. Glavna razlika med obema je, da za razliko od vodnikov IFMGA, ki lahko vodijo ture vseh težavnosti in tehničnih zahtevnosti v vsakršnem gorskem terenu, lahko vodniki UIMLA vodijo le ture, pri katerih za gibanje ne potrebujemo plezalne opreme in za napredovanje ni potrebno varovanje na kratki vrvi oz. plezanje v navezi. Prav tako vodniki UIMLA ne smejo voditi turnega smučanja in tur, ki potekajo po ledeniškem terenu. Na ledenikih lahko izjemoma vodijo le takrat kadar preko njih poteka nacionalno/mednarodno sprejeta in označena pot ter za njihovo prečkanje ni potrebna uporaba tehnične opreme (plezalni pas in vrv). Ker dejavnosti vodnikov z UIMLA licenco na področju Slovenije še ne ureja noben zakonski akt le-ti niso vključeni v pregled. V nadaljevanju sta na kratko predstavljena dva glavna profila vodnikov, ki lahko trenutno opravljajo pridobitno vodniško dejavnost na območju Slovenije (Tabela 1).

Gorski vodniki z licenco IFMGA

Slovenski gorski vodniki, člani Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), se že od konca prejšnjega tisočletja izobražujejo v skladu s standardi ter platformo IFMGA, na podlagi česar pridobijo poklic gorska vodnica / gorski vodnik. IFMGA, katere članica je ZGVS že od leta 1997, je mednarodno združenje gorskih vodniških organizacij. Licenca IFMGA predstavlja edino svetovno prepoznano ter uradno priznano dovoljenje za komercialno vodenje vseh vrst tur v gorah. Po zahtevnih pristopnih pogojih (alpinistične izkušnje v skali, snegu in ledu ter turno smučanje) izobraževanje traja osemdeset do sto dvajset dni v obdobju štirih do petih let, v okviru katerih se bodoči gorski vodniki seznanijo z vsemi vidiki vodenja različnih tur v gorah. Vodnik z mednarodno licenco IFMGA torej predstavlja najvišji mednarodni vodniški standard v gorah in je edini, ki je uradno usposobljen za vodenje na kratki vrvi. Ta metoda je ključna za varno in učinkovito gibanje v stopničastem in raznolikem svetu poleti (skala) ter v ustreznih nakloninah pobočij in grebenov pozimi (sneg).

Vodniki Planinske zveze Slovenije

Vodniki PZS prihajajo iz sistema izobraževanja vodnikov, ki ga vodi in usmerja Vodniška komisija pri PZS. Ta izobraževalni sistem je v prvi vrsti namenjen prostovoljnemu vodništvu. Kljub temu se lahko posamezni vodniki PZS odločijo, da pridobljeno strokovno usposobljenost uporabijo tudi za izvajanje pridobitne vodniške dejavnosti. Vodniki PZS se med seboj razlikujejo po ravni usposobljenosti oz. kategorijah vodenja, ki so jih v teku izobraževanja pridobili. Za vsako posamezno kategorijo so potrebni posebni vstopni pogoji (določeno število tur in izkušnje). Trenutno lahko vodniki PZS pridobijo različne kategorije vodenja, ki jim omogočajo vodenje različnih tur (od lahkih do zahtevnih tur poleti ter do lahkih zimskih tur in turnih smukov). Izobraževanje za posamezno kategorijo traja med sedem in deset dni. V skladu z omenjeno zakonodajo lahko vodniki PZS pridobitno vodijo na turah v okviru svojih kategorij, kar v veliki večini primerov predstavljajo lahke pohodniške ture v kopnih razmerah. V skladu z ZGV pa ne smejo voditi tur, pri katerih je potrebna uporaba vrvne tehnike tako v kopnih kot tudi v snežnih razmerah. Omembe vredno je tudi dejstvo, da lahko vodniki PZS legalno opravljajo pridobitno dejavnost izključno na področju Slovenije, in ne v tujini, saj je pravna podlaga za njihovo delo nacionalnega značaja. Obenem morajo pri tovrstnem pridobitnem vodenju upoštevati pravilnik o številu vodenih , ki natančno opredeljuje maksimalno število vodenih gostov na vodnika PZS glede na težavnost posamezne ture (npr. na zelo zahtevnih turah sta vodnik – gost v razmerju 1:1). V okviru PZS sedaj na podlagi novega Zakona o športu potekajo prilagoditve trenutnega sistema vodništva v nacionalni sistem strokovnih delavcev v športu (I. in II. stopnja), ki bo predvidoma v kratkem omogočil prilagojene nazive brez večjih vsebinskih sprememb.

Pomen ustrezne usposobljenosti

Za lažjo odločitev, katere vrste vodnika potrebujete za določeno turo, so v Tabeli 2 predstavljene izbrane ture in ustrezni vodniki (licence), ki lahko formalnopravno vodijo tovrstne ture. Kljub temu da je prvotni namen prispevka osvetliti stanje vodništva v slovenskem gorskem prostoru, je v tabelo dodanih tudi nekaj bližnjih in bolj priljubljenih tur v Alpah. Ustrezna vodniška licenca je torej eden od ključnih dejavnikov, ki posamezniku zagotavlja, da ob najemu vodnika dobi ustrezno usposobljeno osebo, ki bo naredila »vse«, da bo tura potekala varno in uspešno. Jasno pa je tudi, da je cena vodniške storitve na eni strani pogojena z usposobljenostjo vodnika in na drugi strani (predvsem) z zahtevnostjo ture. Najem ustrezno licenciranega vodnika poleg strokovnosti zagotavlja tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti, kar v pogosto surovem gorskem okolju ni zanemarljivo. Zavedati pa se moramo dejstva, da na področju pridobitnega vodništva v naših gorah delujejo tuji in domači posamezniki, ki formalno niso ustrezno usposobljeni oz. izobraženi za vodenje. Najemanje takšnih posameznikov za vodenje nosi precejšnjo mero osebnega tveganja in je s formalnega in odogovornostnega vidika močno odsvetovano. Naj si tu dovolim še nasvet vsem »vodnikom«, ki se ukvarjajo s pridobitnim vodenjem v gorah brez ustreznih licenc in zavarovanj. Vodniško delo je že po naravi relativno visoko tvegano, opravljanje tovrstnega dela brez ustreznih licenc pa ni povezano le z osebno, marveč tudi s potencialno odškodninsko/kazensko odgovornostjo. Zato se zdi precej bolj smiselno poskrbeti za ustrezno usposobljenost in licenco za svoje delo ter voditi le ture, ki jih pridobljena licenca pokriva. Ob koncu velja omeniti še dejstvo, da je – čeprav Zakon o športu omogoča pridobitno delo tudi drugim strokovnim delavcem, ki se izobrazijo v sistemu PZS (alpinistični inštruktor, inštruktor športnega plezanja) – njihova dejavnost izrecno omejena na izobraževanje (tj. izvajanje tečajev). Pri tej dejavnosti torej ne gre direktno za vodenje gostov, ampak izvajanje pedagoškega procesa, ki mora potekati v skladu s panožnimi normativi.

Sicer se glede na trenutni razvoj pridobitnega vodništva v Sloveniji ni bati, da se ne bi »sivi« vodniški trg hitro in sam prečistil ter na ta način omogočil varen in uspešen obisk vsem tistim, ki si bodo obisk gora z vodnikom zaželeli. Na individualni ravni se bo ustrezno informirani posameznik brez težav odločil, komu bo, ne nazadnje, zaupal svoje življenje. Na sistemski ravni pa bo v prihodnje potrebna učinkovitejša koordinacija med vsemi deležniki, ki povezujejo vodniško dejavnost in ponudbo v gorah (PZS, ZGVS, MGRT , STO ter vse turistične agencije oz. podobni poslovni subjekti, ki tovrstne vodniške storitve ponujajo/prodajajo), da bo tudi ponudba vodenja, tako kot slovenski turizem na splošno, visokokakovostna, oz. kot radi rečemo, petzvezdična. Če se boste v prihodnje, ko se boste odločali za vodeni obisk domačih ali tujih gora, laže odločili, katere vrste vodnika boste iskali, bo namen pričujočega prispevka dosežen.

Tadej Debevec  
Združenje gorskih vodnikov Slovenije  

Oznake: PV

Komentiraj (3):

Janez Kešnar, sreda, 10. julij 2019, ob 11:56

V članku je pravilno zapisano, da vodniki PZS vodimo ture tiste težavnosti, za katero imamo licenco. Ne velja pa, da smo geografsko omejeni na Slovenijo. Vodniki kategorij ABD smo vodniki PZS z osnovno mednarodno licenco za vodenje v tujih gorah (Mountain Walking Leader UIAA).
Ana Kešnar

Matej Kucler, sreda, 10. julij 2019, ob 13:33

Preveč komplicirate tam ko ni potrebno in premal se ukvarjamo s tem, da bi se več družili, skupaj šli v hribe, gore. Saj ni potrebno rinit v težek svet. Pomembna je pot, ne vrh in bolj se lahko uživa na varni poti, kot pri plezanju po brezpotju.

Igor Pavlič, sreda, 10. julij 2019, ob 16:27

Odkar imamo čelade, pametne mobilce in zgibanke na izhodiščih, problemov takorekoč ni več toliko. Društev in podobnih, ki se ukvarjajo z vzgojo ter izobraženjem ni bilo še nikoli toliko kot dandanes, da ne omenjam aktivnosti gorskih reševalcev in Policije, učinki so izjemni. Možno je seveda, da v tujini tega še ne poznajo in posledično delež le-teh pri posredovanjih reševalcev narašča v korelaciji z njihovim številom.

eXTReMe Tracker