Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Neodgovorno v gore:

VEČER, Slovenija - Franja Žišt: … »Nihče ni poškodovan, samo pripeljite nam malo vode

Gorski reševalci beležijo vse več nesreč v gorah, lani so v tem obdobju posredovali 208-krat, letos že 247-krat.

Reševalci, ki delujejo prostovoljno, neprofitno in humanitarno, so na intervencije in vsako leto "bolj pestre sezone" dobro pripravljeni, izpostavlja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman, od klica na pomoč do takrat, ko je ponesrečenec že v bolnišnici, običajno mine ura in petnajst minut, je dodal načelnik komisije za letalstvo pri GRS Toni Smolej. Gorski reševalci pa še enkrat opozarjajo, da naj planinci nikar ne mahajo njihovemu helikopterju, saj s tem ovirajo reševanje.

"Opažamo, da se navade iz mesta, ko ljudje nepremično strmijo v telefon, prenašajo v hribe. Zgodilo se je že, da so med hojo igrali igrice ali pa pošiljali sporočila, ne da bi se ustavili," gorski reševalec Jani Bele razlaga o vzrokih za nesreče v gorah, ki so povezane tudi s spremembami v družbi. "Vse informacije hočemo na pladnju, ne znamo pa oceniti realne situacije v naravi," nadaljuje, svoje besede pa podkrepi z novimi primeri. Skupina planincev je pridobila vse informacije o poti na goro, tudi zadnjo objavljeno fotografijo so si ogledali, na njej je bila gora kopna. A fotografija je bila z južne strani, sami pa so šli po severni strani, in tudi ko so večkrat prečkali snežišče, jih to ni ustavilo, da bi, četudi brez ustrezne zimske opreme, nadaljevali. Postavili so si celo šotore in prenočili, zjutraj pa se zbudili na poledenelem območju.

Med pet in osem intervencij na dan
Gorski reševalci vsako leto opažajo porast intervencij, če so lani presegli številko 500 in so lani opravili 537 reševalnih akcij, jih bo letos, kot kaže, še več. Lani so do prvega julija posredovali 208-krat, letos že 247-krat in to kljub temu, da so v hribih dolgo časa botrovale razmere, v katerih obiskovanje hribov skorajda ni bilo mogoče. Maja je namreč še snežilo, potem je sledilo dolgotrajajoče obdobje slabega vremena. "Takoj naslednji dan, ko se je vreme izboljšalo, smo imeli osem intervencij," poudari Bele. Lani je v gorah zaradi gorniških dejavnosti, kot so hoja, plezanje in turno smučanje, umrlo 14 ljudi, ob tem pa še 17 ljudi, ki so se poškodovali na težko dostopnih terenih, med delovnimi nesrečami, s padalom, kolesom, kajakom. Letos je že osem oseb umrlo med gorniškimi dejavnostmi in enajst pri drugih dejavnostih. Razmerje v gorskih nesrečah med domačimi obiskovalci in tujci je 60 proti 40, kar pomeni, da je v njih vseeno udeleženih nekaj več slovenskih državljanov. Med poškodovanimi so najpogosteje turisti, ki nimajo nobenega znanja v gorah, sledijo planinci in nato gorski vodniki in reševalci. "Se pa povečuje število nesreč turistov, tako tujcev kot domačinov. Tudi pri Slovencih se zgodi, da pridejo v hribe, ne da bi kaj vedeli o njih," poudari Bele.

"Že lani, še bolj pa letos smo beležili porast nepoškodovanih, zaplezanih tujih planincev," izpostavlja načelnik kranjskogorskih gorskih reševalcev Miha Noč. Slednje pripisujejo porastu turizma. Zato so povečali število akcij s policijo, začetke poti pa so opremili s tablami, da je v gorah še sneg, saj so imeli večje število intervencij ravno zaradi tega, ker obiskovalci v gorah niso pričakovali snega. Z letaki so opremili tudi gostince in lastnike sob, da so turiste obveščali o stanju v gorah. Noč poudarja, da bodo opozorilne table namestili tudi na začetku zahtevnih planinskih poti, Bele pa dodaja, da v sodelovanju s PZS pripravljajo tudi dvojezično zgibanko z več nasveti. "A do kam želimo s temi opozorili? Da ne bodo hribi postali zabaviščni park s pravili," reče Bele in izjavo ilustrira s težavami hrvaških kolegov, ki morajo postavljati table s prečrtanimi natikači.

Policisti poti ne morejo preprečiti
V zadnji akciji policistov na poti čez Komarčo - pot so včeraj zaprli - so policisti dvanajstim obiskovalcem svetovali, da se zaradi neprimerne opreme obrnejo, nekateri so ubogali, drugi pa kljub vsemu nadaljevali s potjo. "Zaenkrat policisti nimajo zakonske olsnove, da bi preprečili tako pot," izpostavi Bele. Na začetku sezone se reševalci najpogosteje srečujejo z nesrečami zaradi utrujenosti in onemoglosti, ko hočejo planinci z veliko žlico uresničiti svoje cilje, ter zaradi dehidracije. "Zgodilo se je že, da so nas poklicali na pomoč z besedami: 'Nihče ni poškodovan, samo pripeljite nam malo vode'." Pogosto so reševalci priča neodgovornemu ravnanju staršev, ki obiskujejo gore z otroki brez ustrezne opreme in znanja, prav tako pa izpostavljajo, da je do sedaj zaradi podhladitev več ljudi umrlo poleti kot pozimi. "Dovolj je, da si moker ali se poškoduješ in podhladitev je hitro tu," svarijo še pred eno nevarnostjo gorski reševalci. Tudi poleti so nevarne zaplate snega, planinci zaidejo v težave tudi zato, ker ne sledijo markiranim potem.

Reševalci, ki delujejo prostovoljno, neprofitno in humanitarno, so na intervencije in vsako leto "bolj pestre sezone" dobro pripravljeni, izpostavlja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman, od klica na pomoč do takrat, ko je ponesrečenec že v bolnišnici, običajno mine ura in petnajst minut, je dodal načelnik komisije za letalstvo pri GRS Toni Smolej. Gorski reševalci pa še enkrat opozarjajo, da naj planinci nikar ne mahajo njihovemu helikopterju, saj s tem ovirajo reševanje.

Franja Žišt

Fotografije (Andrej Petelinšek):
(1) ”Opažamo, da se navade iz mesta, ko ljudje nepremično strmijo v telefon, prenašajo v hribe,” opozarjajo gorski reševalci.
(2) Na začetku sezone se reševalci najpogosteje srečujejo z nesrečami zaradi utrujenosti in onemoglosti, zato je fizična priprava za pot v hribe zelo pomembna.
(3) Razmerje v gorskih nesrečah med domačimi obiskovalci in tujci je 60 proti 40, kar pomeni, da je v njih vseeno udeleženih nekaj več slovenskih državljanov.

Neurejeno področje feratarstva
Zadnja leta so med planinci vse bolj popularne ferate, ko je čez strmo steno od vznožja do vrha napeljana jeklenica, planinci z ustrezno opremo pa si na poti poleg plezanja lahko pomagajo še s klini in skobami. V Avstriji in Italiji že beležijo skokovit porast nesreč na feratah in tudi pri nas jih lahko pričakujemo vse več. Pri tem, da pri nas nimamo niti dogovorjeno, kdo sploh lahko postavlja ferate. "To večinoma počnejo kakšni zagnanci pri planinskih društvih ali jih gradijo na poboudo turističnih delavcev, tudi kak gostilničar jo je postavil v svoji bližini, da bi si povečal obisk," opozarjajo gorski reševalci. "Zdaj je to res boom. Ko so odprli novo ferato na Gradišču pri Vipavi, so z avtobusi prihajali iz Italije. Ob vznožju je bilo kot na kakšnih fotografijah z Everesta," poudarja reševalec Jani Bele in dodaja, da se ferate loti marsikdo, ki ji ni kos, pa mu dobra oprema dvigne samozavest. Ob tem pa Planinska zveza Slovenije ferat ne kategorizira, mnogo tujcev, med njimi prednjačijo Nemci, se nameni po zelo zahtevnih poteh, misleč, da so ferate, a za tako pot nimajo ustreznega znanja.

Razmerje v gorskih nesrečah med domačimi obiskovalci in tujci je 60 proti 40, kar pomeni, da je v njih vseeno udeleženih nekaj več slovenskih državljanov.
 

Vecer.si 03.07.2019 13:01
Neodgovorno v gore: "Nihče ni poškodovan, samo pripeljite nam malo vode."

"Zgodilo se je že, da so med hojo igrali igrice ali pa pošiljali sporočila, ne da bi se ustavili."

 

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Neodgovorno v gore:"

Matej Kucler,

Tolk opozoril, nasvetov, ki nimajo učinka.

Začnite za malomarnost pisat račune za stroške intervencije.

Se mi pa smislijo GRS ko hodijo malomarneže reševat pa ne dobijo nič.


Slavko Rožič,

Kar nekaj izjav v zadnjem odstavku (Neurejeno področje feratarstva) ne stoji na mestu oziroma jih je avtor verjetno podal v smislu svobode govora oziroma izražanja. Žal je v Sloveniji strokovnost vedno manj cenjena lastnost.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti