... planinsko cvetje ter v naravo ničesar ne prinašajmo in iz nje ničesar ne odnašajmo. - Pravila ravnanja v TNP
Narava Triglavskega narodnega parka bo s cvetjem navduševala obiskovalce vse do konca poletja. V narodnem parku samo med praprotnicami in cvetnicami uspeva preko 60 odstotkov slovenske flore. Nekaj sto vrst je prepoznanih kot ogroženih zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe njihovega življenjskega okolja, pa tudi zaradi svoje mikavnosti, zato potrebujejo posebno varstvo. Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju narodnega parka pa navedena omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste. Zato vse obiskovalce pozivamo, da občudujejo in uživajo v lepotah planinskega cvetja. Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogah naravovarstvenih nadzornikov.
Med strogo zavarovane vrste sodi tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi – lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), ki je v nižinskih predelih Triglavskega narodnega parka sicer že odcvetel, na višjih nadmorskih višinah pa nanj še vedno lahko naletite še v polnem razcvetu. V Sloveniji je lepi čeveljc predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922. Po strokovnih ocenah uspeva v Triglavskem narodnem parku kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Nekatera rastišča so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej.
Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so med drugim vključena v ekološko omrežje območij Natura 2000, kot upravljavci slednjih pa smo zato še dodatno odgovorni za dolgoročno ohranitev vrste. Tudi v letošnjem letu se poleg naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo še druge pristojne službe in tudi posamezniki, zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo kar najstrožje – celo kot kaznivo dejanje.
Pravila ravnanja v Triglavskem narodnem parku:
• Vaša pot v Triglavskem narodnem parku naj bo pot, ki se je boste z veseljem spominjali. Izberite jo vašim sposobnostim primerno.
• Vaše vozilo pustite na označenih parkiriščih. Na območju narodnega parka jih je dovolj.
• Priporočamo, da hodite po označenih poteh. Ne povzročajte hrupa. Živali vam bodo hvaležne.
• Spoštujte življenjski prostor rastlin in živali. Občudujte jih tako, da s svojo prisotnostjo ne boste motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot vaša.
• Pse vodimo na vrvici.
• Jasne noči, posute z zvezdami, doživljajte na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov. Kampiranje in bivakiranje izven za to določenih mest ni dovoljeno.
• Bodimo nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašamo in iz njega ničesar ne odnašamo. Ničesar, kar ni shranjeno v nas samih ali na spominski kartici.