Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Begunjščica

nedelja, 16. junij 2019, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1817

Silvo Baznik: Kdor dolgo leži, se ga slama drži in da ne bo tako, je potrebno zgodaj vstati.

Ura je točno pol šestih, ko pripelje hči in hip za tem sva s sinom že v njenem avtu ter odpeljemo proti Gorenjski. Ustavimo se na Ljubelju, ki je izhodišče današnje ture na Begunjščico.

Nismo prvi a tudi ne zadnji, si rečemo, ko naredimo prve korake proti Zelenici. Po prvih minutah hoje se ozremo nazaj. Sonce ravno pokuka izza Košutice in pošlje prve tople žarke na nekdanje smučišče, kar pomeni, da bo potrebno malce upočasniti, da ne “zakuhamo” prekmalu. Drug za drugim hodimo proti koči na Vrtači, a še preden pridemo do nje, odvijemo desno in se povzpnemo na transportno gozdno cesto in po njej v senci drevja do vznožje Šentanskega plazu. Zaradi sopare pogled na Košutico in Veliki vrh ni kristalno jasen, kakršnega si želi vsak za fotografiranje, tako da se ne obiramo, temveč stopamo dalje do planinskega doma na Zelenici, kjer cveti trata pomladanskega svišča. Pri domu nas smerna tabla usmeri na pot v smeri Begunjščice in Roblekovega doma. Sprva stopamo skozi gozd in ruševje do obsežnih melišč. Pot je lepo vidna in hitro preidemo iz melišča v pas ruševje, kjer se vzpenjamo po strmi poti, ki nudi lepe poglede na okoliške vrhove.

Čez dobrih deset minut smo na izrazitem stranskem grebenu gore, prečimo strma pobočja, se spustimo na melišče Smokuškega plazu, ki ga prečimo in se ponovno vzpenjamo. Globoko pod nami je Smokuška planina. Kmalu smo na nekoliko težjem prehodu, kjer je v pomoč pletenica, a gre tudi brez nje in z nekaj spusta in vzpona nato dosežemo greben, od koder je prekrasen pogled na Julijce z Blejskim jezerom in na Stol, Srednji vrh in Vrtačo, ki so kazali že pred tem na naši poti. Malce pod grebenom se pridruži pot z Roblekovega doma, mi pa naredimo kratek odmor za okrepčilo in počitek. Prav prijetno je. Sonce sicer greje, a rahel veter nas hladi, tako da ni panike, bi rekel Švejk, ko z vrha pride prvi pohodnik. Še minuta počitka in gremo na pot proti vrhu. Hodimo po strmih južnih pobočjih po poti, ki je med drugim tudi zavarovana pred erozijo s pritrjenimi debli. Venomer se počasi vzpenjamo, dosežemo prvi vrh, za njim prečenje in drugi, in tako naprej. Upočasnim korak in sin kmalu izgine izpred mojih oči, le hči hodi nekaj korakov pred menoj. Še nekaj minut hoje in se pridruživa sinu na Velikem vrhu Begunjščice, ki se ponaša z višino 2060 m in lepimi pogledi na gore v naši okolici. Kot običajno smo pot ovekovečili s fotografijami in tudi na vrhu je to glavno opravilo.

Zaužijemo še nekaj dobrot iz nahrbtnikov in brez pijače tudi ne gre. Na vrhu se nam pridružita pohodnici s štirinožnim spremljevalcem, a že po nekaj minutah si oprtamo nahrbtnike in pričnemo sestop. Gremo proti vzhodu na pobočje, kjer je velika čreda ovac na paši in počitku, ki ga zmotimo z našimi koraki. Z grebena, kjer je levo spodaj vidna Zelenica in desno spodaj Prevala, se spustimo do sedelca in izhoda iz Šentanskega plazu, se povzpnemo na greben in se spustimo po čudovitih tratah polnega cvetja proti sedelcu pod Begunjsko Vrtačo in drugim izhodom Šentanskega plazu. V bližnji dolinici so zadnji snežni ostanki, mi pa sledimo stezici in se spuščamo strmo po južnem pobočju gore. Travnatem pobočju sledi pas ruševja in strm spust v gozd. Venomer stopamo pazljivo. Kjer je potrebno, se oprimemo skale ali vejevja za lažji spust. V gozdu srečamo pohodnika, ki se vzpenjata, mi pa hitimo navzdol na razgledno travnato pobočje, kjer nad planino Prevala v senci dreves naredimo še zadnji premor.

Sledi spust do križa in smernih tabel, ki nas usmerijo na pot proti Ljubelju. Stopimo na široko pot, ki v rahlem spustu preči gozd. Poti sledimo do levega odcepa na Bornovo pot, po kateri prečimo strma gozdnata pobočja in melišče. Hodimo po vzhodnem ostenju Begunjščice do vhoda v tunel, iz katerega pride pohodnik, ki se pohvali s hladom, ki ga nudi predor. Prvi del tunela prehodimo brez luči, sledi pogled skozi okno na Košutico in Šentansko dolino pod nami, nato pa v soju luči prehodimo še zadnji del tunela in sklonjenih glav in hrbtov izstopimo na plano. Naredim zadnjo današnjo panoramsko fotografijo.

Še nekaj hoje po lepo speljani potki in dodobra prepoteni se vrnemo na izhodišče današnje ture. Veseli, da smo preživeli dopoldanske urice na prijetni turi, se v zgodnjem popoldnevu vračamo domov, kjer me čakata med drugim urejanje številnih fotografij in zapis današnjega izleta.
 

eXTReMe Tracker