Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

S Špelo Recer

Vecer.si 12.06.2019 ob 05:25
Grema na kafe: Najlepša ulica v mestu je Tomšičev drevored
 
Krajinska arhitektka in planinka Špela Recer si želi več zelenih površin v mestu

četrtek, 13. junij 2019, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 424

Grema na kafe s Špelo Recer: Najlepša ulica v mestu je Tomšičev drevoredVEČER, Maribor - Miha Dajčman: Grema na kafe s Špelo Recer: Najlepša ulica v mestu je Tomšičev drevored

Grema na kafe s Špelo Recer: Najlepša ulica v mestu je Tomšičev drevoredS podpredsednico Planinskega društva Maribor Matica in krajinsko arhitektko Špelo Recer smo se srečali v Čajeku v Slovenski ulici. Pogovarjali smo se o jubileju PD Maribor Matica, o začetku planinske sezone in krajinski arhitekturi ter zelenih potencialih Maribora. Recerjeva pravi, da ni kofetarica, čajnico Čajek pa z možem pogosto izbereta kot prostor, kjer si oddahneta po napornih projektih. Pila je oolong čaj, dan pa začne z zelenim čajem, ki jo poživi.

Planinsko društvo Maribor Matica te dni praznuje sto let delovanja. Kakšne aktivnosti organizirate v okviru praznovanja?
"Prejšnji teden smo datum 6. junij, ko je bila v Narodnem domu pred sto leti ustanovna seja, obeležili in povezali z dnevom okolja, ki je bil dan prej, zasadili smo lipo na začetku Slovenske planinske poti, ki povezuje gorski svet Slovenije. Pomembno nam je bilo označiti, da je ravno začetek te poti v Mariboru in da je njen pobudnik, oče slovenske tranzverzale, član našega društva. Ivan Šumljak je bil predan markacist in začel je z idejo, da bi gorski svet povezal z eno potjo, ki si jo je zamislil kot krožno, izvedena pa je bila linearna pot od Maribora do slovenskega morja. Danes imamo v Narodnem domu svečano akademijo, na katero so vabljeni člani in mariborski planinci. PD Maribor Matica z ustanovitvijo pred stotimi leti pomeni začetek planinstva v Mariboru."

Ste vi že šli čez slovensko tranzverzalo?
"Čez celo ne, sem pa seveda že bila na posameznih odsekih."

Je kaj posebnega na tem začetku, ki je v Mariboru?
"Ne, trenutno prostorsko nič. Redko kdo ve, kje se začne. Pomembno se nam je zdelo, da to obeležimo. Ob drevesu imamo v planu tudi postavitev klopi in pitnika, da bi ljudje vedeli, da se ta pot začne tukaj. Tako kot vemo, da se lahko s Pohorja smučamo v dolino, lahko gremo iz mesta v hribe."

Pohorje je verjetno priljubljeno za manjše priprave pred malo večjimi vzponi. Vi se kaj odpravite na Pohorje?
"Ja, priljubljeno, seveda. Tudi jaz se odpravim večkrat na Pohorje, vsaj enkrat na teden, če ni časa za daljše podvige. Da se ohranja kondicija."

Planinska sezona se začenja. S poletjem se med vršace podajo rekreativni pohodniki, bolj vrli planinci so v gorah letos že bili.
"Planince vedno znova opozarjamo, da je v hribih še sneg, sploh letos je bila zima zelo pozno radodarna s snegom. Zdaj je snežna odeja zelo visoka. Varljivo je, ker je tukaj 30 stopinj, v visokogorju pa so razmere zimske. Brez prave opreme v resno visokogorje ne smemo."

Koliko članov ima PD Maribor Matica? Kako priljubljeno je planinstvo v Mariboru? Nekoč so se velike skupine mladih planincev odpravljale na tabore, kako je sedaj?
"Članov imamo blizu 600, včasih jih je bilo več, vendar je v Mariboru nastalo ogromno manjših društev, zato se je članstvo razpršilo. Planinske skupine po šolah še imamo, pokrivamo šest šol, pred petimi leti pa smo ponovno obudili planinske tabore, ki so bili nekoč značilnost našega društva, pa potem ni bilo več volje in motivacije, ker je delo z mladimi zahtevno. Je pa sedaj odziv dober, letos bi lahko razpisali dva termina, a vodniki nimamo toliko prostega časa, da bi lahko vodili. Letos bo lokacija pod Raduho, vsako leto jo menjamo. Ni pa tako kot včasih, ko smo bili po šotorih, zdaj smo bolj 'komot' in gremo v razne centre za obšolske dejavnosti ali na kmetije, kot letos."

Kaj pa večje odprave v tujino?
"Letos, ob jubileju, imamo v planu Ankogel. Je pa tega manj. Večinoma smo v slovenskem visokogorju, včasih tudi v sosednjih državah - v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem."

Ste krajinska arhitektka. Kaj zajema vaše delo?

"Delovno področje je odprt prostor, zelene površine v mestu. Od parkov, obcestnega prostora, drevoredov, ureditve trgov do otroških igrišč. Tega je v Mariboru žal dokaj malo, na področju javnega prostora se izvaja in ureja malo stvari."

Mestni park je vseskozi aktualna tema. Kakšen je vaš pogled na problematiko mariborskega Mestnega parka?
"Zadnji čas je, da se lotimo njegove obnove. Je enak, kot je bil v mojem otroštvu, bistveno se ni spremenil, pojavile pa so se neke nove potrebe. Tako kot je normalno v družbi, da se spreminja, se spreminjajo tudi potrebe. Prilagoditve so nujne, če tega ni, pride do konflikta, kot je sedaj v Mestnem parku, ko površine niso prilagojene rabi in potrebam. Bi pa bilo prav, da se lotimo obnove celotnega parka, ne le promenade, kot je v načrtu sedaj. Upam, da se bo zadeva zastavila širše."

Kaj so temne točke arhitekture odprtega prostora v Mariboru?

"Že sistem kolesarskih poti in zeleni sistem mesta ter javne zelene površine. V mestu imamo velike potenciale, blizu so nam obrobne zelene površine, kot so Pohorje, Kozjak in gorice, imamo mestne gozdove, vse skupaj pa ni prilagojeno urbani rabi. So potenciali, ki se ne izkoriščajo. Ni varnih zelenih poti, ki bi omogočale prehajanje od doma do službe ali šole, da bi Maribor postal občanom prijazno mesto."

Kaj to pomeni konkretno?
"Boljše kolesarske povezave, drevoredi, kjer bi lahko kolesarji in otroci peš prišli do šole. Ne pa, da starši otoke vozimo do šole in še tam gledamo, ali so šli varno čez cesto. Da se vsi počutimo varni v mestu."

Katera mesta so primeri dobrih praks?
"Skandinavska mesta se za to zelo trudijo. Kolesarji in pešci imajo v mestih prednost pred avtomobili. Že Ljubljana ima vsaj vizijo, da bi nekaj takega ustvarila, tu pa ... upam, da vizija je."

Kaj pa svetle točke?
"Svetle točke so potenciali. Ogromno je zelenega, ki pa ni urejeno. Mestni gozdovi niso urejeni, park je tudi že sto let enak, obrežje Drave je takšno, da Drava bolj deli kot povezuje."

Je mesto z leti bolj prijazno prebivalcem?
"Prijazno je v smislu komoditete bivanja, kratkih razdalj, dostopnosti, zelenih površin, neke mehkobe ljudi, odprtosti medsebojnih komunikacij. V smislu neke urejenosti pa je mesto po moji presoji neprijazno."

Maribor ima predele mesta, ki so urejeni v stilu arhitekture iz socializma. Kako bi lahko to izkoristili danes?
"Takrat so bili odprti prostori drugače zasnovani, z otroškimi igrišči, kar se sedaj ne dela več. Blokovska zazidava, ki se projektira sedaj, redko pomisli, da stanovalci potrebujejo tudi kvalitetne zelene površine, zato da so zadovoljni, da je njihovo življenje zadovoljivo. Nekoč so med gradnjo večjih sosesk razmišljali tudi o tem."

Katera je vaša najljubša ulica?
"Tomšičev drevored. Ker je pod Piramido in je povezava Mestnega parka s staro stanovanjsko sosesko in naprej z goricami. Če bi v tem duhu uredili tudi preostale ulice, bi bilo super. Med novejšimi pa morda cesta od mesta proti Pohorju. Gre za močno prometnico, ki ima dolg drevored in kolesarsko stezo ločeno od prometa, kar se mi zdi za ta tip ceste dobra ureditev."

Česa si želite v Mariboru?
"Želim si vizije, kako mesto narediti prijazno meščanom."

Miha Dajčman

eXTReMe Tracker