... neizmeren vir domišljije za otroke in mladino, izziv za starše
Prva asociacija na poletne počitnice je brezskrbno čofotanje po vodi, šnorklanje, branje Vinetujev in tudi osvajanje domačih vršacev. Vse našteto v družbi staršev.
V drugi polovici osnovne šole sem iz leta v leto postajal zaprisežen plezalec, zgodil se je prvi plezalni tabor.
Ob prestopu v srednjo šolo sem se zlasti tokom počitnic opremljen z vrvjo in pestjo rozin večkrat tedensko tudi na štop odpravljal premikat svoje skalne meje širom slovenskih plezališč, imel sem nekaj odličnih prijateljev širom Slovenije in na primorskem ter gorenjskem koncu smo splezali praktično vse dosegljive smeri od leve proti desni.
Kot srednješolec sem tokom počitnic spoznaval naj plezalne destinacije vse od Španije, Francije, Italije in postmaturitetno večraztežajni Pakleniški raj. Bili smo navdušeni Evropejci krepko pred vstopom v EU, vsa kulturna in gastronomska dediščina Evrope nas je življenjsko zaznamovala.
Denar za bencin in hrano sem si služil s prenašanjem plezalnega navdušenja na mlajše generacije v Plezalni šoli Andreja Kokalja, s tečaji športnega plezanja na AO Matica ter tudi preprodajo rabljenih plezalk. Kot študenti smo začeli odkrivati druge kontinente, kar je posledično pripeljalo do še močnejše raziskovalne vneme. Misel na klasično službo sem zatrl že v kali in se še intenzivneje lotil prenašanja plezalnega navdušenja na mladino in tudi odrasle.
Leta 2004 sem izvedel prvi samostojni plezalni tabor za otroke in mladino v okolici Bleda, nato pa v družbi kolegov inštruktorjev, podkrepljen z dodatno mero kreative in energije vsako leto dodal še kakšnega. Več kot desetletje že izvajamo tabore Trenta in Bohinj ter pozimi oz jeseni Osp. Leta 2010 smo prvič izvedli megatabor, ki je sinonim za dvanajst dnevni tabor v tujini z najmočnejšo in najstarejšo zasedbo mladincev. To so bila leta, ko je bila naša vodila misel razvoj plezalnega gibanja in poveličevanje vzponov v skali, naši učenci so več kot odlično prevzeli to logiko in danes plezajo smeri do težavnosti 8c+. Izjemno ponosen sem na našo hišno generacijo inštruktorjev, ki je prevzela in povsem na svoj način pregnetla plezalno navdušenje in ga nadgradila še s poznavanjem balvanskega plezanja in s poglobljenim znanjem o trenažnem procesu. Povsem naravno se je zgodil vzporeden plezalni svet, plezalna tekmovanja. Danes v hišni plezalni šoli otroci enakovredno hrepenijo in garajo za plezalni napredek v tekmovalnem in skalnem plezanju, tudi balvaniranju.
V vsem tem času smo plezalci, sprva znani kot čudaki, ki v štrikanih puloverjih preživljajo dneve, mesece, leta v plezališčih, postali mainstreamovski športniki, ki lahko živijo na lovorikah svojih športnih uspehov. Janja Garnbret je verjetno najmočnejši ženski adut za zlato olimpijsko kolajno v Tokiju 2020 in sedi v srcih tisočih mladih. Plezanje dobiva nuklearne pospeške.
Z razmahom športa ali pa zaradi razmaha infrastrukture se dogaja skokovit razvoj športa, ki predstavlja skoraj vse, kar šport lahko da; strmljenje k vrhu, občutek za ravnotežje in gibanje na sploh, moč, vzdržljivost, gibljivost in vsekakor tudi obilo ustvarjalnosti. Na vrh vsega dodajmo še sproščen čas s prijatelji, po možnosti v prvinski naravi. Je lahko kaj boljšega za naše otroke?
Z našo ekipo inštruktorjev se že veselimo počitniških plezalnih šol, ki so tudi letos vsak počitniški teden v Plezalnem centru Ljubljana.
Cilj teh sproščenih tednov je plezalno navdušiti mlade plezalce, tudi čiste začetnike od starosti šest let naprej. Jim po uvodnem jutranjem sprehodu ob Ljubljanici ali na Golovcu sestaviti zabaven trening na bolder steni, kjer spoznavajo svoje telo in ga učijo zahtevnih motoričnih nalog. 
Po malici sledi plezanje na visokih stenah, kjer se mnogi soočajo s strahom in ga večinoma tudi premagajo.
Izkušenejše plezalce povežemo v homogeno skupino in jih izzovemo z zahtevnejšimi nalogami. Nekateri se poslovijo pred kosilom, ki ga pojemo v restavraciji, hrana je zares odlična, z občutkom in sveže pripravljena. Večina ostane z nami do 16ih, čas preživimo bodisi plezalno, včasih se guncamo na velikanski gugalnici, gremo tudi na bazen, se učimo osnov juda, ali pa ustvarjamo, spoznavamo eksotične živali … Prav navdušujoče je videti, da se otroci vračajo, nekateri že četrto leto zapored.
Še posebej pa smo veseli, ko se nekdo po odlični izkušnji počitniške plezalne šole vpiše v plezalno šolo ali pa na plezalni tabor.
Ker plezalni tabor Trenta je čista petarda, začne se prvi počitniški dan (25.-29. junij), taborimo na samem, na jasi pod Svinjakom. Zobe in riti si umivamo v ledeno bistri Soči. Domačo hrano nam pripravlja gospa Irena, mama plezalne legende Šisota! Plezamo in balvaniramo v okoliških plezališčih in ob strugah Soče, družbo nam delajo ovčke in osel Rajko.
Pred kosilom skočimo v korita na osvežitev, po kosilu pa nažgemo fuzbal. Namesto televizije ali računalniških igric zakurimo ogenj in kdaj tudi kaj zapojemo. Sprejmemo vsakogar, ki ga mika plezanje, med nami so bili zamejci, izseljenci. Vsakič ugotovimo, da Slovenija ni majhna, samo prisluhnimo vsem različnim narečjem!
Če je trentarski tabor čista desetka zaradi prvih počitniških in najdaljših dni preživetih na balvanih, je plezalno nesporno kraljevi tabor Bohinj (dva termina 7.-12. in 14.-18. julij), saj nudi izjemna raznolika plezališča in toplo bohinjsko jezero. Tukaj šotorimo ob jezeru, hrano pripravljamo sami, do plezališč bodisi kolesarimo ali pa se usedemo na vlak do Bohinjske Bele. Tudi tukaj ob večerih pečemo čapatije, banane in seveda hrenovke.
Zadnjih osem let izvajamo »Ta zaresni tabor« za otroke in mladino, ki so vešči plezanja v vodstvu in so zmožni splezati 6b. Gre za zahtevnejši program z izrazitim ciljem razvoja plezanja in pomikanja osebne plezalne lestvice višje. Plezanje, plezanje, plezanje in vsak dan nekaj kopanja!
Za tekmovalno orientirano mladino pa je zelo zanimiv in prav tako odlično obiskan program Intenzivne mladinske priprave, kjer naši tekmovalno najbolj izkušeni trenerji, ki so seznanjeni z najbolj naprednimi metodami treninga, na zabaven in kreativen način dvigujejo psihofizično pripravljenost tekmovalcev iz celotne Slovenije, udeležence pa imamo tudi iz Hrvaške in Srbije.
Življenje je eno, počitnic pa mnogo, vabljeni v naše aktivne vrste, morda bodo tudi vaši otroci odkrili ljubezen do raziskovalnega plezalno nekateri tudi tekmovalno doživetega življenja!
Matjaž Jeran v imenu inštruktorske Ekipe Plezalnega centra Ljubljana, Društva za razvoj plezalne kulture in Plezalnega društva Nulta gravitacija.