AK Ravne: Ko v enem dnevu doživiš, da se ti mož obleče v krilce in obuje štikle (in se pri tem počuti še fajn), postaneš babica, tvoj štiriletnik pa stric,
... in vse to na mestu, kjer si se poročila, medtem ko si bila noseča, imaš vso pravico, da nisi sposobna napisati ene normalne povedi.
Govorim zase, seveda.
O tradicionalnem gospodinjskem dnevu, tokrat z mednarodno udeležbo, boste zato brali besede našega kuharja, tudi tekmovalca, mojega moža Jureta. Hm, to, da o tem piše kuhar, najbrž samo po sebi govori o tem, kako napet in divji dan mladosti je bil pod našo skalco.
Preden začnem pisati neumnosti (mož me že vleče stran od računalnika), se zahvaljujem tečajnikom letošnje alpinistične šole, ki so poskrbeli za organizacijo dogodka. Odlično ste opravili, dekleta in fantje! Plus točke pri izpitu za mlajše pripravnike dobite.
(Ba)bica Gozdna Marta
Neukemu pogledu bi prizor v plezališču Kalvarija v Radljah ob Dravi zlahka lahko ustvaril napačno predstavo o plezalcih. Pa še dan mladosti je bil, ki se ga starejši občani spominjamo kot sila prazničnega in z veliko nostalgije, mladim pa je to le dan pred 26. majem, ko se ta stari pogovarjajo o časih, ko so se vsi imeli radi in so vsi imeli vse. Naključni mimoidoči so na ta dan letos ‘Pod skalco’ lahko videli klene, prave moške oblečene v ženska oblačila, z lasuljami in obute v visoke pete. Ne, ni šlo za parado ponosa, to prepuščamo Ljubljančanom. Šlo je za tradicionalno tekmovanje ‘Zlata štikla’, ki ga prirejata AK Ravne in PK Martinček in pomeni nekakšno nadaljevanje še bolj tradicionalnega ‘gospodinjskega dneva’. Ta je v AK Ravne že vrsto let dan, ko ženske plezajo, klepetajo in se imajo fino, moški pa naredijo vse ostalo, kar spada k pikniku. Vsako leto je obiskovalk (velja dobesedno za oba spola) več, še bolj pa veseli dejstvo, da je vedno več tudi tistih, ki bi se radi preizkusili v plezanju v visokih petah. Oblečenih v damo, kakopak, sicer nastop ne šteje.
Plezalke obeh spolov so se letos pomerile v močnejši konkurenci kot lansko leto in tako so si kosmate asice priplezale kar štiri vrhove. Bučna podpora od spodaj je očitno zalegla, morda pa je malce pomagal tudi bograč, ki ga zdaj tudi že tradicionalno kuha Jure (črnolaska v temni obleki z rožicami). Na koncu je komisija, sestavljena striktno iz plezalk (velja le za ženski spol), odločila o zmagovalcu. Najlepši slog, hitrost, dosežen vrh in gracioznost je imel najstarejši tekmovalec, legenda ferajna Branko Verbole – Branč, ki je izvedel nekaj gibov, ki se jih ne bi sramovala niti naša najslavnejša Korošica Janja. Pokal mu je predal Pero, legenda gospodinjskih dni, ki je žrtvoval svojo štiklo, s katero je bil na zadnjem gospodinjskem dnevu edini na vrhu smeri. Tokrat zaradi poškodbe kolena ni tekmoval.
Razveseljivo je, da so letos celotno tekmovanje prevzele mlajše pripravnice (velja za oba spola) AK Ravne in izvedli zares lep dogodek, ki je bil logistično gledano velik zalogaj. Pogrešali smo sicer nekaj ‘pravih bab’, ki očitno niso zmogle dovolj tistega v hlačah, ampak tako pač je – pravi ded obuje štikle, obleče kiklo in spleza do vrha.
Piko na i smo vsi dobili ob 16.26, ko je tudi naš pripravnik, sicer zdravnik Andraž poklical iz slovenjgraške porodnišnice in nam sporočil, da je naša Gozdna Marta postala bica (in ne babica, ker je Korošica)! Seveda smo dogodek ustrezno proslavili, potem pa je sveže pečena bica z nekaj konkretnimi smermi pokazala, da so koroške bice v resnici superbice.
Prihodnje leto bo še bolj zanimivo, saj zna biti, da bomo uvedli še dodatno kategorijo – zlati špičak, ampak o tem kdaj drugič.
Jure K. Čokl
Foto: Marinka in Brigita