Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Tolsti vrh

   
   
   
   
   
nedelja, 19. maj 2019, ob 05:30, Silvo Baznik, ogledov: 1430

Silvo Baznik: Časovna stiska in vremenska napoved sta dejavnika današnje odločitve o turi. 

Na vožnji do izhodišča današnje ture opazujeva Kriško goro, ki se koplje namesto v soncu v meglicah oblakov, a to naju ne odvrne od načrtovane poti. Pripeljeva v vasico Gozd, kjer pred Zavetiščem, od koder je potegnjena tovorna žičnica na Kriško goro, parkirava. Okoli koče urejajo prostorno parkirišče.

Stopiva po cesti mimo cerkve, kjer se priključi pot z Golnika in malo dalje, ko greva mimo spomenikov NOB cesta preide v širok strm in blaten kolovoz. Pri razpotju se odločiva za lažjo pot v smeri Koče na Kriški gori. Še vedno je nekaj upanja za lepše vreme, a se morava posvetiti hoji po razritem in blatnem kolovozu in kmalu sva v gozdu, kjer tako in tako ni videti, kaj se dogaja na nebu. Kolovoz preide v strmo stezo, ki se vije mimo številnih klopi. Ni kaj, poskrbeli so veliko kotičkov, kjer pohodniki lahko mirno sedemo in se spočijemo. Običajno ni čas gospodar, a tokrat je drugače in zato ne koristiva možnosti počitka na klopeh. Srečava nekaj planincev, ki se spuščajo v dolino. Višje gre pot ob pašni ograji, se obrne levo in se se prečno vzpenja. Žal so najin edini spremljevalec na tej poti meglice, v katerih stopiva iz gozda in že čez nekaj trenutkov skozi vrata ograje okoli Koče na Kriški planini. Še nekaj korakov in vstopiva v toplo izbo koče, kjer je nekaj pohodnikov in kjer vroč čaj prežene megleni hlad.

Fotografija pohodnice s Tolstega vrha naju vzpodbudi, da še ne greva v dolino. Stopiva iz koče do smernih tabel in se usmeriva proti vzhodu po poti, ki se rahlo vzpenja ob ali po glavnem grebenu Kriške gore. Tudi tu je blata na pretek in za povrhu še kopica živalskega. Višje greva mimo graditeljev pašne ograje, prečiva pobočja Vrat, se vrneva na greben in doseževa nekakšno sedelce, kjer bi bil lep razgled, a tokrat je le nekaj sončnih žarkov naju razveselilo z jasnine nad nama, vse ostalo pa je utonilo v meglici.

Malce se spustiva, stopiva na sneg in po stopinjah predhodnikov se povzpneva strmo navzgor. Prečiva pas gozda in nato naju pot popelje po razglednem pobočju na najvišji vrh Kriške gore. Sva na Tolstem vrhu na višini 1715 m. Vrh s klopco in vpisno skrinjico je obdan z ograjo, ki preprečuje ovcam dostop in onesnaženje vrha. V lepem vremenu bi videla osrednje Karavanke, celoten greben Košute, piramido Storžiča, Savsko dolino globoko pod nama in Julijske Alpe. Danes to vidiva le v najini namišljeni panorami. Narediva odmor za okrepčilo v upanju, da meglice zapustijo vrh Storžiča, kar pa se žal ne zgodi. Po kratkem čakanju oprtava nahrbtnika in zapustiva vrh. Na izhodišče se bova vrnila po drugi bolj strmi poti.

Sprva položno pobočje se prevesi v strmino. Izmenjavajo se meglice, za trenutek se odpre pogled na Storžič in nato ga ne vidiva več. Spustiva se do stičišča poti od Doma pod Storžičem in Male Poljane. Strmina ne popušča in hodiva previdno, nato prečiva travnato pobočje in stopiva v gozd, kjer je pot razmočena, spolzka, polna korenin in strma. Vse to privede do kratkega a bolečega zdrsa, katerega posledico je potrebno hladiti z ostanki snega. Še previdneje stopava navzdol in doseževa blaten kolovoz, ki se dolgo spušča skozi gozd. Nižje na robu gozda se odpre pogled čez kranjsko ravnico do Jošta in že čez nekaj minut se spustiva v vasico.

Še malce hoje po cesti in sva pri avtomobilu, kjer zaključiva današnjo megleno turo. Razgledov ni bilo, a sva pridobila na kondiciji in to tudi nekaj velja.
 

eXTReMe Tracker