Kranj - Gorenjski muzej v okviru projekta vseh muzejev vabi na odprtje fotografske razstave EVEREST 1979-2019, ...
... 40 let prvega slovenskega vzpona na vrh sveta v torek, 14. maja, ob 19. uri v podstrešno galerijo gradu Khislstein.
Razstavo bo odprl legendarni vodja odprave Tone Škarja.
Cilj odprave je bil preplezati prvenstveno smer po Zahodnem grebenu. Odprava, ki je delovala v duhu časa, kjer je vladala kolektivna zavest za dosego cilja, ne bi delovala tako kot je, če logistično in organizacijsko ne bi bila odlično vodena. Z ledenika Kumbu na višini 5350 metrov, kjer je bil bazni tabor, se dviga 700 metrov, visoka skalna stena sedla Lo La, sledi ji 1200 metrov visoko pobočje Zahodne rame, ki se nadaljuje v 2500 metrov dolg, položen, vendar oster in vetroven greben, na koncu katerega je začetek strme in razgibane vršne piramide Everesta. Verjetno se zdi danes nepredstavljivo opraviti preko 500 vzponov na sedlo Lo La, kjer je bil tabor 1, kar je ta odprava naredila. Ker je stena sedla Lo La je v zgornjem delu previsna, tovorov ni bilo mogoče prenašati na hrbtih, zato je Štefan Marenče doma skonstruiral ročno žičnico, s pomočjo katere so v tabor 1 prenesli več kot 5 ton opreme, ki je služila za oskrbovanje višinskih taborov. Prva naveza, ki se je odpravila proti vrhu je bila Marjan Manfreda-Marjon in Viki Grošelj. Manfreda je na višini 8250 metrov brez dodatnega kisika in samo s tankimi rokavicami na rokah preplezal težak raztežaj in pritrdil vrv – Marjonova stopnja; s tem je ostalim močno olajšal prehod proti vrhu. Zaradi težav z ventili na jeklenkah in zaradi omrzlin sta morala oba sestopiti.
Cilj odprave je bil dosežen 13. maja 1979, ob 13.51, ko sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva Slovenca stala na strehi sveta. "Sediva pri kitajski piramidi in ne veva, kaj bi!" (Nejc Zaplotnik)
15. maja 1979 ob 14.30 so vrh dosegli tudi Stane Belak-Šrauf, Hrvat Stipe Božić ter Šerpa Ang Phu, ki je pri sestopu nesrečno zdrsnil 2000 metrov globoko na kitajsko stran.
Odprava Everest 1979 je bila v svetovnem merilu gledano 53. odprava na streho sveta in njenim članom je uspelo preplezati peto prvenstveno smer na goro. Še danes velja ta Jugoslovanska smer za eno najtežjih, ki vodijo na vrh, kar govori tudi dejstvo, da je bila v 40. letih ponovljena le enkrat samkrat. Leta 1984 jo je ponovilo pet alpinistov bolgarske odprave. Poskusov ponovitve je bilo precej, a vse neuspešno, in vrednost smeri je s časom močno narasla, slovenski alpinizem pa je z Everestom strumno zakorakal v svetovni vrh. Če citiram članek Matije Graha iz Sobotne priloge leta 1999, je bila to resnično "smer za človeški stroj".