Janez Pikon: Široka travniška planota med Rudnico in Šavnico, ki tvorijo naravno zaporo med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. 
Bližnja Senožeta (Snažeta) so še vedno delno odeta v snežne zaplate. Pretežno velika in skrbno urejena travniška planota, katerih travniki se raztezajo med zahodno Rudnico (946 m) in Šavnico (Kras, 863 m) vzhodno, ki delijo Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. Sledi hudih neurij na pobočju je še vedno opaziti, kot tudi kolesnice vidno zbrušene od podivjanih jesenskih voda. Povsod je opaziti urejenost senikov in manjših gospodarskih poslopij. Lastniki le teh so z obeh strani doline, z južnim predelom največ upravljajo prebivalci vasi Brod, Savica in Bohinjske Bistrice. Severni predel Senožeti pripada lastnikom zemljišč iz Zgornje doline, največ iz vasi Češnjica in Srednja vas.
Višina osrednjega predela znaša (656 m) in Kazanca (720 m), nahaja se nad priljubljenim Smučiščem Senožeta, ki so v upravljanju Športnega društva Srednja vas. Strmi severni travniki Kazance in Bundrovca so že od nekdaj odlična smučišča, zadnja leta pa je Športno društvo Srednja vas vzhodno pod gozdni vrh zgradilo tudi vlečnico. Smučarski raj na pobočjih vzhodno pod Rudnico, kjer so se prvih smučarskih veščin učile številne generacije otrok iz okoliških vasi.
Senožeta, ki so v poletnem času vedno bogati tudi s travniškim cvetjem, saj večina kmetov tam še vedno gospodari običajno s košnjo, ter pašo do jeseni. S tem pa se je ohranila botanična raznolikost. Položne vzpetine, potočki med njimi, ki se iztekajo v obe dolini s kolovozi, ki jih povezujejo, nudijo popotnikom obilo lepih pogledov in osvežitve v še vedno čisti vodi.
Nekateri studenci ponudijo požirek tudi v vročem poletju. Posamezne travnike Senožet ločujejo žive meje iz dreves in grmov, pod njimi pa se skrivajo senčna zelišča in različne glive, ter bogat živalski svet. Preko Senožet ni daleč z Broda ali Češnjice, odvisno kam smo namenjeni, lahko pa se spustimo do Bohinjske Bistrice ali povzpnemo na Rudnico, kolikor nam volja in čas dopuščata.
Po sredini širokega travniškega predela izvira dokaj mali potoček Močnik, njegova struga se obrne zahodno in nižje v smeri travnikov Otoče, ki vedno bolj pridobiva na moči z manjšimi pritoki. Veliki in mali slapovi spreminjajo strugo v veliki in uničujoči hudournik.
Janez Pikon