Primorski dnevnik: GLINŠČICA - Danes spomin na gornike, ki so sodelovali v odporništvu
Na seznamu 18 imen: osem »Brutov«, šest Slovencev in štirje preganjanci zaradi fašističnih rasnih zakonov
Alpinizem, premagovanje gorskih višin, je lahko prispodoba brezmejne želje po svobodi. In prav slednja je bila vzrok, zaradi katere so se mladi - a ne samo v času druge svetovne vojne in pred njo - pridruževali odporniškim gibanjem. Med temi je bilo tudi veliko alpinistov in alpinistk, ki imajo drugje po Italiji svoja obeležja, česar za Tržaško, če izvzamemo obeležje v spomin na tri slovenske padle planince v Jugovih stenah doline Glinščice, ki ga je leta 1970 postavilo Slovensko planinsko društvo Trst, žal ne moremo reči.
V Novinarskem krožku sta včeraj Dušan Jelinčič in Livio Isaak Sirovich predstavila poklon mladim alpinistom, padlim v boju za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma, ki sta si ga zamislila s pisateljem Paolom Rumizem, Gre za novost, s katero želijo omenjeni predstavniki SPDT in planinskih društev CAIXXX Ottobre in Societa Alpina delle Giulie, ki sicer formalno gledano niso med organizatorji dogodka, v duhu sprave in bratstva med narodi zapolniti dosedanjo vrzel »pomanjkljivega« spomina.
Zbirališče bo danes ob 17.45 pri koči Premuda, od koder bodo ob 18. uri krenili proti Počivenci v dolini Glinščice do vznožja smeri Junior. Prvič sta jo leta 1943 preplezala pripadnika skupine Bruti di Val Rosandra Ezio Rocco, ki je bil ustreljen septembra leta 1944, in Sergio »Sem« Luša, ki je preživel internacijo v Buchenwaldu. Tu se bo plezalec Flavio Ghio povzpel po smeri in pritrdil venec z dvojezičnim napisom v spomin na vse alpiniste s Tržaškega, padle v boju za svobodo, slišati pa bo tudi imena padlih, doslej nepravično prekrita s tančico pozabe.
Seznam padlih obsega osemnajst imen: v njem je zaslediti osem pripadnikov skupine specializiranih plezalcev Bruti di Val Rosandra, šest slovenskih alpinistov, ki so bili preganjani zaradi svojega slovenstva, in štiri preganjance zaradi fašističnih rasnih zakonov. Nikakor ne gre za dokončen seznam, sta pojasnila Jelinčič in Sirovich (Rumiz je bil včeraj odsoten), saj je čisto mogoče, da sta kako ime spregledala, za nekatere, ki jih ni na seznamu, sicer obstaja utemeljen sum, da bi jih lahko prištevali med alpiniste, a za to zaenkrat ni bilo najdenih dovolj virov.
Nezanemarljivo novost predstavlja prisotnost na seznamu kar dveh bazoviških junakov, Ferda Bidovca in Franja Marušiča, ki sta 9. septembra 1930 padla pod streli fašistov, ter narodnega heroja Pina Tomažiča, ustreljenega na Opčinah 15. decembra 1941. Na Tezeja Šavrona, padlega v bitki na Črnem vrhu pri Idriji, ter brata Justa in Rudolfa »Dolfeta« Blažino spominja tudi obeležje pri smeri Junior, ki ga je postavilo SPDT. Brata Blažina sta umrla aprila 1944: Dolfe je eden izmed 71 talcev, ki so bili na Opčinah ustreljeni 3. aprila 1944, Just pa je bil eden izmed talcev, ki so bili 23. aprila 1944 obešeni v Ul. Ghega.
Znaten krvni davek je s sodelovanjem v odporu proti nacifašizmu plačala skupina »Brutov«, v vrstah katere so bili plezalci Dario Ceglar (deportiran v Buchenwald), Bruno Cosoli (pri 19 letih ubit v boju pri Kostanjevici), Giulio Della Gala (na dan svojega 18. rojstnega dne obešen v Ul. Ghega), Flavio Lazzarini (storil samomor potem, ko je bil ranjen v bitki februarja 1944, da ga ne bi zajeli Nemci). Že omenjeni Ezio Rocco je bil lider Brutov, še ne devetnajstletni partizan Glauco Sabadin »Whymper« je umrl med bojem v Istri, osemnajstletni Lucio Sala je padel v boju oktobra 1944 pri Lokovcu, med obešenimi na Ul. Ghega pa je bil tudi 18-letni Luciano Soldat.
Med preganjanci zaradi rasnih zakonov sta dva gornika, ki sta prejela najvišje italijansko državno odlikovanje za zasluge pri obrambi svobode: to sta Sergio Forti, ki je zaradi posledic mučenja umrl junija 1944 v Umbriji, in partizanka Rita Rosani, umrla v bitki na Monte Comunu pri Veroni septembra 1944. V odporniških vrstah sta bila dejavna tudi Jud Leopolde Schoenhaut Senatti, inštruktor plezanja pri združenju Societa Alpina delle Giulie, septembra 1944 deportiran v Auschwitz, umrl v kacetu v Flossenburgu, in partizanski zdravnik Fulvio Ziliotto, ubit v bitki ali ujet in usmrčen v Pizzu Maroni pri Intri junija 1944.
Kot se spodobi za ljubitelje narave, so pobudniki današnjega dogodka pomislili tudi na ekološko plat: Sirovich je izpostavil, da bo venec izdelan iz naravnih materialov (veje lovora, vrv iz konoplje in papir) in kot tak popolnoma razgradljiv. (maj)