Delo/Mnenja: ... divje vožnje v naravi - predsednik NO LZ Maribor
Člani Lovske družine (LD) Ruše iz dneva v dan poročajo o nevzdržnih in zdaj že katastrofalnih posledicah divjih voženj z motorji v naravnem okolju na Pohorju. Ruški lovci bijejo plat zvona, opozarjajo pristojne, a ne zgodi se nič. Posledice tega divjanja so za divjad in za preostale divje živali dobesedno pogubne. Najhuje je, da se to početje stopnjuje iz leta v leto, iz meseca v mesec.
Bojan Urbančič, dolgoletni nekdanji starešina te LD in član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, ima dokumentirane številne primere tega početja in je z njimi znova seznanil poslanko državnega zbora (DZ) mag. Bojano Muršič. Ta je v zvezi s to problematiko postavila poslansko vprašanje okoljskemu ministru Simonu Zajcu. Lovci pričakujejo, da bo morda vsaj to opozorilo kaj zaleglo. Ruški del Pohorja ni edini, kjer se dogajajo divje in vratolomne vožnje z motorji, pozimi pa z motornimi sanmi. Po dolgem in počez hrumijo motorji, divje živali pa izgubljajo tla pod nogami in zaradi velikega vznemirjanja tudi poginjajo.
Leta 2014 je bil spremenjen zakon o ohranjanju narave, ki vključuje tudi določila o vožnji z vozili v naravnem okolju. Od sprejetja novele je vožnja v naravnem okolju dovoljena - po gozdnih cestah, na utrjenih poteh, po gozdnih vlakah in tudi planinskih poteh. Izvajajo se tudi javne prireditve, ki so sicer dobrodošle, vendar še dodatno uničujejo to naše naravno bogastvo. Zanje je res potrebno pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, a neke odškodnine za to ni. Največje težave pa povzroča objestno divjanje z motorji za kros, štirikolesniki in t. i. downhill kolesi po gozdovih, gozdnih cestah in tudi travnikih.
To objestno divjanje postaja vse bolj nevzdržno in tudi nevarno.
Še posebej se s temi težavami srečujejo na Pohorju, pa tudi na Koroškem, na območju, kije blizu državne meje z Avstrijo. V Slovenijo prihajajo posamezniki z motorji za kros, štirikolesniki in tudi gorskimi kolesi, ker je tovrstna vožnja v naravnem okolju v Avstriji bistveno bolj sankcionirana kot pri nas. Motorna vozila in kolesa uničujejo tudi podrast, so obremenjujoča za okolje in za živa bitja, ki živijo v tistem okolju. Na to nas opozarjajo lovske družine, ki skrbijo za divjad. Življenjske navade divjadi so se v zadnjih letih veljave zakona bistveno spremenile: divjad se prehranjuje v nočnem času, koncentrirajo se blizu središč, kjer je ponoči razmeroma mir. Kmetovalci opažajo težave na poljedelskih površinah.
O teh težavah je večkrat razpravljal tudi upravni odbor mariborske LZ in opozoril, da se divje vožnje ne dogajajo le na Pohorju in na Koroškem, ampak tudi na Kozjaku, v Dravski dolini, na Boču in zadnje čase vse pogosteje tudi v Slovenskih goricah. Tam je zlasti poljska divjad zelo ogrožena in domala na robu preživetja, zato so veseli velike podpore naravovarstvenikov, ki skupaj z lovci obsojajo takšno početje. Lovce podpirajo tudi planinci, ki so njihovi trdni zavezniki, saj se vsi zavedajo, kako pomemben del žive narave so divje živali.
Zato najbrž niso odveč opozorila LZ Maribor, naj se tudi na tem področju dosledno spoštuje veljavna zakonodaja, sicer bodo posledice resnično pogubne.
Dr. Marjan Toš,
predsednik NO LZ Maribor Lenart v Slovenskih goricah