Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zimske razmere

Slovenske novice, 20.04.2019
V Bohinju 11 ljudi reševali s helikopterjem


Simbolična fotografija; arhiv SV 

nedelja, 21. april 2019, ob 06:51, Urednik G-L, ogledov: 2321

V soboto, 20. aprila, ob 6.38 je na pobočju Malega Raskovca zaradi zimskih razmer in neustrezne opreme obtičalo 11 planincev

BOHINJ – Danes ob 6.38 je na pobočju Malega Raskovca, občina Bohinj, zaradi zimskih razmer v visokogorju in neustrezne opreme obtičalo 11 planincev.

Krive so zimske razmere in neustrezna oprema.

Reševalci GRS Bohinj, združena ekipa GRS in HNMP na Brniku ter posadka vojaškega helikopterja so nepoškodovane planince s helikopterjem prepeljali v dolino, poroča uprava za zaščito in reševanje.

Oznake: GRS

Komentiraj (17):

Marjan Bradeško, nedelja, 21. april 2019, ob 12:10

Tile so bili pa zgodnji :-) Kam smo prišli! Kdo je bil njihov vodnik? Veliko vprašanj se mi tule poraja.

Silvo Baznik, nedelja, 21. april 2019, ob 16:35

Pri taki zadevi se nehote pojavi tudi preprosto vprašanje: Kdo so ljudje, ki ne upoštevajo najosnovnejših zahtev pri vzponih? Reševanje ni zastonj. Bodo dobili račun za to ali pa bo v imenu neke "solidarnosti" vse skupaj izvenelo kot še ena dogodivščina na račun celotne družbe?

Igor Pavlič, nedelja, 21. april 2019, ob 20:48

In zakaj je bil potreben helikopter? A se jim je mudilo na vlak? Migranti verjetno, ha, ha!

Tone Škarja, nedelja, 21. april 2019, ob 20:54

Ni bolj zoprnega, kot v nizkih čevljih po globoki plundri. Ta je pri 0°C nevarnejša kot -20°C v pršiču. Še dobro, da so jih izvlekli (z vitlom?). Vodnika (PZS?) odlikovati!

Peter Strgar, ponedeljek, 22. april 2019, ob 18:55

Planinci?

Matej Kucler, ponedeljek, 22. april 2019, ob 20:19

Majo pa "jajca" rinit brez opreme visoko, takim bi moral izdat račun za reševanje. S tem denarjem bi se lahko gorski reševalci izplačeval dnevnice in kupoval boljš opremo. Ne pa da na koncu dobijo za sendvič pa še to vrjetno ne, ker so prostovoljci.

Igor Pavlič, sreda, 24. april 2019, ob 12:56

Zakaj nekatere incidente po hribih opisujejo do zadnje obisti, o nekaterih pa je razglašen takorekoč embargo na podatke o vzrokih, udeležencih in še čem, kot da bi šlo za poltajno akcijo? Saj nikogar ne zanima poimenski seznam teh rešenih ljudi, ampak pri vseh prizadevanjih za informiranje, opozarjanje, komisijah v te namene itd., je pa res nekoliko čudno, da o tem dogodku ne vemo uradno tako rekoč nič več kot na dan intervencije oziroma neljubega dogodka.
Na misel mi je prišel tudi požig Kocbekovega doma na Korošici. Izvedeli smo, da je neka Poljakinja z otrokom gor grede prevzela od sestopajoče gospodarice doma neke ključe (od česa?), potem zanetila hišo s petrolejem, nikoli pa nismo izvedeli, če so žensko ovadili, opustili ovadbo, da je predmet kjerkoli v postopku, ne na tožilstvu, ne na sodišču!
Zakaj te skrivnosti in komu služijo, če vemo, da po sodiščih včasih preganjajo za izterjavo stroškov ljudi, ki so obtičali v kakšni steni in so jih reševali, vlomili v kakšno kočo ali bivak itd.
PA recimo: Naj žive razlike!

Peter Strgar, četrtek, 25. april 2019, ob 06:27

Kot je bilo napisano včeraj v Slovenskih novicah, je šlo za reševanje čeških skavtov, ki jih je pri bivakiranju pod Malim Raskovcem "presenetilo" da je bila noč hladna in zjutraj vse ledeno.
Podobna zgodba kot aprila leta 2008, ko so reševali belgijske skavte nekje nad Možnico proti Jerebici.

Silvo Baznik, petek, 26. april 2019, ob 19:19

... še vedno ne vemo, kdo je kril stroške reševanja: skavti, zavarovalnica ali kdo drug? So imeli primerno opremo ali ne?

Metod Škarja, sobota, 27. april 2019, ob 18:17

Ne vem zakaj bi morali takoj nekomu nekaj računati. To je zame tipična kaznovalna miselnost, za katero se ve, da ima od vseh drugih možnih najmanj učinka. Moramo biti turistično prijazna dežela in sem spada tudi to, da se vsaka napaka takoj finančno ne kaznuje. Zagotovo v širšem smislu taka politika naredi več škode kot koristi. Potem skavtom in povsod, kjer bi se zgodba razširila (mislim npr. zunanji tisk), ne bi ostali v spominu požrtvovalni in prijazni reševalci, ampka predvsem visoka cena. Če pa bi se že tako gledalo na čim manjše stroške, bi lahko kdo z njimi ostal dovolj dolgo, da bi se pobočja spet omehčala, pa bi lepo peš sestopili, podobno kot so prejšnji dan prišli brez problemov do tja.

Silvo Baznik, nedelja, 28. april 2019, ob 14:15

Skupina pohodnikov ima običajno svojega vodnika in ta odgovarja tudi za to, da posamezniki imajo primerno opremo. Ne gre za kaznovalno mislenost temveč za neštetokrat povdarjeno miselnost, da je potrebno iti v gore s času primerno opremo. Vodniki so bili izšolani tudi za to, da preverijo in odklonijo vodenje neustrezno opremljenih posemeznikov. Mar ni dovolj nesreč, ki se zgodijo tudi dobro opremljenim planincev in zakaj bi tolerirali neustrezno opremljenih in vodenih skupin. Moje osebno mnenje je, da dokler ne bo, na žalost, denarnih kazni, bo v naših gora vedno več takšnih primerov. Saj to ni osamljen primer, mar ne?

Matej Kucler, nedelja, 28. april 2019, ob 18:06

Področje, ki ga ne bodo nikoli rešili, saj očitno nekateri nočejo, da se ga reši.

Igor Pavlič, ponedeljek, 29. april 2019, ob 21:14

Spomnimo se, kako so po sodiščih vlačili vodjo izleta na Košutnikov turn. V Planinski vestnik je inž. Pavle Šegula priobčil krajšo študijo: Šegula, Pavle (1990). Nesreča na Košutnikovem turnu. Planinski vestnik, letnik 90, številka 12, 90, št. 12 (1990), str. 523-526.

Primož Auersperger, ponedeljek, 29. april 2019, ob 22:03

To računanje nekaterih akcij je lahko precej dvorezna zadeva. Marsikdo bi potem v strahu ne poklical. Naj se računa vse in uvede ustrezno (obvezno) dodatno zavarovanje kot pri avtomobilskem zavarovanju ali pa naj se ne računa kot do zdaj nič. Se pa strinjam z nekaterimi predhodniki, da so taka reševanja vedno "dobro branje", ki potegne za seboj kup veleumnih komentarjev.

Metod Škarja, torek, 30. april 2019, ob 11:20

Ob zgornjem komentarju sem se spomnil nesreč v Repovem kotu pred leti. Ob predhodnih (uspešnih) reševanjih je bilo veliko tovrstnega pisanja. Vsaj ena smrtna žrtev kasneje je bila definitivno zaradi tega, ker zaradi možnih stroškov ni upala klicati reševalcev (kar je bilo po spominu razvidno iz predhodne komunikacije z domačimi).

Matej Kucler, četrtek, 2. maj 2019, ob 21:25

Ne pozabimo: Obvezno zavarovani smo vsi, davke plačujemo vsi, zaposleni pa smo tudi, saj od nečesa moraš živet. Poberejo nam že tako več kot polovica zasluženega.
Tujcem bi moral reševanje računat, kdor nima Evropske kartice ali da je vsaj turistično zavarovan, član tuje planinske zveze.




Igor Pavlič, petek, 3. maj 2019, ob 21:25

Zdravstveno zavarovanje krije posredovanja le če si bolan ali ranjen, ne pa zdav in te zebe. Če hočeš vse zastonj, moraš vsaj malo pomrzniti in hibernirati, skratka počakati nekaj časa.

eXTReMe Tracker