Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ob 50-letnici

Primorski dnevnik, 18.04.2019
»Človek še zelo malo pozna jamski svet«

 
Stojan Sancin z lestvijo, ki jo je nekoč uporabljal za
spuščanje v zemeljske globine. [email protected]

nedelja, 21. april 2019, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 385

Primorski dnevnik: ... jamarskega odseka SPD Trst 

PULJE - Stojan Sancin ob 50-letnici jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst
»Človek še zelo malo pozna jamski svet«

Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst praznuje okroglih SO let delovanja. Strokovno podkovani in izredno aktivni člani so se že večkrat zapisali v zgodovino slovenskega jamarskega raziskovanja in znatno obogatili kataster jam. Med ustanovitelji sodi Stojan Sancin, doma iz Doline, nekdanji profesor matematike na nižji srednji šoli in odbornik Občine Dolina, tekač na srednje proge, ki se je leta 1963 zapisal v anale kot mladinski prvak Furlanije Julijske krajine. Za svoje jamarsko raziskovanje je prejel najvišje priznanje, plaketo z zlatim znakom Jamarske zveze Slovenije. Največje priznanje pa je za njega možnost obiska in odkrivanja jam, saj je že od malih nog skakal po zemeljskih globinah. Pri desetem letu starosti je obiskal svojo prvo jamo ob železniški progi Trst-Kozina.

Kako se je začelo delovanje Jamarskega odseka?
S Caudiom Bratosem sva prisluhnila nasvetu Slovenskega planinskega društva Trst. Leta 1969 so nama predlagali, naj se jim pridružimo v obliki odseka. Premalo nas je bilo za ustanavljanje društva, zato se nam je zdela ta izbira najbolj primerna. Obenem ima odsek veliko manj obveznosti, zato lahko čas posvetimo raziskovanju. Od nastanka se število članov ni veliko spremenilo, ampak ob vsaki odpravi se nam je vedno pridružil marsikdo in še danes se nikoli ne odpravljamo v jamo sami.

Koliko jam ste vteh petdesetih letih obiskali?
Jamo najdemo, ko jo dokumentiramo. V teh letih smo zapisali nad 500 jam, imamo pa dokumentacijo za vsaj še drugih 500, za katere lahko trdimo, da obstajajo. Pravi se namreč, da je ves Kras ena sama votlina.

Kako sta se v teh petdesetih letih spremenili tehnika in tehnologija v jamarstvu?
Dober jamar je tudi dober tehnik, ki sledi novostim in se izobražuje. Jamarstvo sloni na vrvni tehniki: dobra jamarja, ki obvladata vrvno tehniko, lahko prideta zelo daleč.
Jamarji pa so ljudje vseh vrst: lahko so čisti rekreativci, ki obiščejo podzemlje, ker bi se radi razgibali in ob nedeljah odšli na ekskurzijo ali pa tisti, ki si želijo odkrivanja. Vsi so v glavnem na tekočem in poznajo vse nove tehnologije, ki se na trgu pojavijo. Ni bilo vedno tako. Pred petdesetimi leti so bili jamarji »vesela klapa«, ki je pred jamo praznovala. S časom pa je jamarstvo postalo tehnično in tehnološko raziskovanje.

Kje pa je meja med amaterskim jamarjem in strokovnim raziskovalcem?
Ne obstaja. Vsi jamarji smo amaterji, smo vseh starosti, bolj ali manj izobraženi na različnih področjih.

Katera je bila najbolj nevarna jama, ki ste jo raziskali?
Vse jame so lahko nevarne. Jamarji imajo nezapisano pravilo, ki pravi, da se moraš iz jame vrniti na površje po isti poti, po kateri si vanjo vstopil. Sicer pa izkušen jamar dobro ve, kje se mora ustaviti in priti nazaj.

Kdaj in kako postanemo jamarji?
Vsak začne tam, kjer si želi. Lahko samo pokukamo v jamo za začetek ali se že podamo v globino. Neka gospa mi je nekoč rekla, da jama izbere jamarja, ne pa obratno.

Voščilo jamarskemu odseku ob 50- letnici delovanja?
Vse, kar rabi, že imamo. Posebej se veselimo številnih sodelovanj in pobratenj. Pridružujejo se nam ljudje vseh starosti, od otrok do starejših.

In še nasvet?
Človek še zelo malo pozna jamski svet in sploh ni nujno, da ga vsi spoznajo. Moj nasvet je, da se jame obišče samo, če smo primerno opremljeni in pripravljeni. (val)

Oznake: JAM
eXTReMe Tracker