Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Iz tujih virov

 Več: REGA.ch 

 

četrtek, 2. maj 2019, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 360

Danilo Škerbinek: Nekaj informacij in vsebinskih povzetkov o delu tujih gorskoreševalnih služb ter napovedovanju nevarnosti plazov

Katastrofalna nesreča, ki prispeva k izboljšavam

Nesreča, ki se je zgodila 30. aprila lani blizu Pigue de Arolla (na višini ok. 3000 m), ko je slabo vreme, močan veter z hitrostjo preko 100 km/h in zelo nizkimi temperaturami ter meglo zateklo 13 turnih smučarjev z gorskim vodnikom le 500 metrov v zračni liniji oddaljeni od koče Cabanne de Vigneets (o nesreči je bilo mogoče več prebrati 3. maja 2018 na Gore-Ljudje), je dala misliti reševalcem in službam.

O katastrofalnem doživljanju teh ljudi se je izvedelo slučajno. V koči Cabanne de Vigneets je to noč prenočevala skupina alpinistov z gorskim vodnikom iz Irske, ki je hotela tega dne v kratkem pohodu v okolico koče ugotoviti, kakšne so možnosti za nadaljevanje njihove ture. Pri tem so naleteli na naokoli raztresene hudo podhlajene osebe. Sledil je alarm ...
V zelo slabih vremenskih razmerah je v reševanju sodelovalo veliko število gorskih reševalcev in vodnikov ter sedem helikopterjev. Reševalci so našli šest oseb brez zavesti, eno osebo v kritičnem stanju, dva močno in štiri lažje podhlajene. Gorski vodnik, torej štirinajsti član skupine, ki je verjetno hotel poiskati pomoč, je zdrsnil v globino.
Najdene so z mesta njihovega nahajanja v zelo nevarnih in skrajno kritičnih razmerah ter pogojih s helikopterji prepeljali v kočo in kasneje v razne bolnice po Švici. Zaradi hudih motenj v brezžični povezavi, so vsa usklajevanja z dolino (tudi za potrebe helikopterjev) potekala po eni sami stacionarni telefonski zvezi iz koče.
Ponesrečencem, ki so bili ob prihodu reševalcev še živi in jih je bilo potrebno takoj oživljati, niso mogli razpreti čeljusti, saj so bili močno podhlajeni. Tudi v koči glede tega ni bilo dosti boljših pogojev. In za nameček še vprašanje: kaj bi bilo z udeleženci tega izleta v primeru, če meteorološke razmere ne bi omogočile poletov helikopterjev?
Na zasedanju IKAR oktobra lani so bili akterji tega reševanja z informacijami zelo skopi. V teku so sodne obravnave in prve tožbe.

Pod vtisom te nesreče so se gorsko reševalne službe in reševalci vpraševali, kako bi se oni odzvali ob klicu na pomoč tem ponesrečencem ali v podobnih objektivnih razmerah kje drugje v gorah, če bi bilo potrebno klasično reševanje?
Kritično stanje pomrznjenih in ok. 1600 metrov vzpona, od zadnjih cest do ponesrečenih, bi terjalo čim hitreje napotiti na goro okoli 50 fizično vrhunsko pripravljenih ter opremljenih reševalcev s tehnično, medicinsko ter zaščitno opremo in glede na skrajno slabe objektivne razmere zagotoviti še varnost reševalcev.

Leto hipotermije

Gorsko reševalne službe (npr. OBRD), ključne postaje v vznožju visokih gora (npr. Chamonix), so leto 2019 proglasile za leto hipotermije. Že v novembru preteklega leta so v programih usposabljanja, obnove znanja, nadaljnjega usposabljanja, glede opreme in reševalne taktike, zdravniki in zdravstvenih tehniki dali omrzlinam in podhladitvi enega glavnih poudarkov. Za ustreznejšo pripravljenost in možnost pomoči gorskih reševalcev na opisane in podobne primere se je ocenilo za potrebno zagotoviti tudi dopolnilno opremo kot npr. boljše toplotne vreče, reševalne folije, samodejne hipotermijske odeje (Barrier Easy Warm) za aktivno dovajanje toplote, toplotne vrečke (tudi za aktivni dovod toplote) in oskrbovalne šotore. Standardni opremi, ki sodi na zimske reševalne akcije, velja dodati tople napitke in toplo infuzijo.
Dopolnilna tema usposabljanja vključuje še natančnejši protokol ukrepov za ponesrečenca v času reševalne akcije in kompleti rezervnih oblačil za reševalce. (Vir: Bilten koroške OBRD-XII/2018)

Helikopterski detektor

Isti bilten koroških gorskih reševalcev poroča o najsodobnejši napravi RECCO - SAR - helikopterski detektor teže 80 kg, nameščen v podvesi helikopterja, ki predstavlja izpopolnitev dosedanjih ročnih RECCO naprav.

Pomeni nov pristop in novo orodje v delu gorskih reševalcev pri iskanju zasutih v plazu in pogrešanih v letnih razmerah v prostem prostoru in na večjih površinah.
Nova naprava s helikopterjem hitrosti 100 km/h preiskuje teren v radiju 100-200 m. Naprava omogoča hitro in učinkovito iskanje. Koncipirana je na usmerjenem radarskem sistemu, ki ga oddaja RECCO reševalni oddajnik, vgrajen v obleki, obuvalu ali pohodnika spremlja kot fiksno dopolnilo k osebni opremi.
Usposabljanje gorskih reševalce Švice, Italije, Norveške, Švedske in Avstrije je pravkar pričelo. Koordinacijo iskalnih akcij z napravo RECCO vodi npr. v Avstriji zračna kontrola notranjega ministrstva. Nov RECCO za potrebe reševanja v Avstriji je lociran na štirih lokacijah. Sloveniji najbližja je Graz.

Mednarodni kongres o snegu.
(ISSW kongres - vsebinsko povzeto po Biltenu koroške OBRD- XII/2018)

Na svetovnem kongresu na temo sneg - Internationale Snow Science Workshop (ISSW) je oktobra 2018 prvič zasedal v Avstriji v Innsbrucku (od 1976 se izmenjaje sestajajo vsaki dve leti v Kanadi, ZDA in Evropi).

Tokrat je več kot sto predavateljev in okoli 300 »poster« predstavitev obravnavalo nova spoznanja o starem snegu oz. točneje slojih starega snega, ovrednotenje specifičnosti terena turnih smučarjev v odvisnosti od stopnje nevarnosti plazu, nove metode ocenjevanja nevarnosti plazov, raziskave poškodb lavinskih psov, itd. – Cel teden so se torej obravnavala navedena tematska spoznanja in novosti ter jih kritično ocenjevali (npr. vpliv ogrevanje ozračja, delo lavinskih komisij, stabilnost snežne odeje, opozarjanje pred nevarnostmi plazov, nesreče v plazu, pravni aspekti, človeški faktor, odločanje na terenu, usposabljanje na področju plazov itd.

Procesno modeliranje elementov plazov

Pomemben del raziskovalcev dela na imitaciji realnosti plazov s pomočjo računalnikov, naj bo to zdrs plazov ali procesi v snežni odeji: počasi bo mogoče skoraj vse potrebne elemente kvalitetno modelirati in računalniško izračunati.
Tehnični razvoj je omogočil potrebni računalniški potencial. Tako imenovane modelne verige so vse pomembnejše: model vremena izračuna vremensko situacijo, model snežne odeje izračuna slojevitost snežne odeje in njeno lokacijo, simulacijski model plazu bo izračunal na osnovi omenjenega verjetnost zdrsa plazu in model dinamike plazu, ob pomoči modela terena izračuna velikost plazu, dolžino in iztek plazu ter njegovo debelino, s katero se dotakne prvih hiš.
Morda zveni futuristično, a vse to je vedno pomembnejše in pred vsem, modeli so danes vedno točnejši in delujejo vse bolje.

Poizvedbe o snežni odeji na daleč

Raziskave snežne odeje na daljavo s pomočjo satelitov, dronov, radarjev, lasarjev in zvoka se vse bolj uporablja. Omenjene raziskave podpira razvoj tehnike.
Kot zanimivost: Primerjave satelitskih posnetkov jasno kažejo, da se snežna meja od 1980-tih let naprej ob istem datumu na pomlad pomika vse višje.

Klimatske spremembe

V zadnjih 30 letih je postalo topleje – tega nihče več ne zanika. Zakaj je postalo topleje in ali emisija toplogrednih plinov ljudi vpliva kot naravno segrevanje, ni povsem jasno. Da bo še topleje in da mi tega ne moremo preprečiti, se kaže kot zelo verjetno. ISSW bo zaradi tega nadaljeval aktivnosti na situacijskih analizah in diskutiral usklajevalne strategije.
Na kratko: Tako, kot izgleda sedaj, bo v Alpah pod 1500 metrov srednjeročno komaj še kaj več (naravnega) snega. Prava snežna površina za smučanje se bo v pretežnem delu zim oblikovala šele nad 2000 metrov. Povprečno bo v vseh višinah manj snega, ker bo pogosteje deževalo.
(Opomba: klimatske ali podnebne spremembe ne gre enačiti z globalnimi spremembami klime. O prvih govorimo zadnjih 20 do 30 let. Globalne spremembe kot vpliv sončnega cikla je že pred več desetletji proučeval Milutin Milanković in odkrita ter verificirana spoznanja objavil v »Zgodovini astronomije pred več kot 70 leti - knjiga je izšla tudi v slovenščini.)

Sporočila o nevarnosti plazov

V tujini je že nekaj let v modi napovedovanje stopnje nevarnosti plazu, dopolnjeno z simboli in tekstom. V nekaj letih bodo sporočila obsegala lavinsko prognozo in redukcijsko metodo po Munterju v povezavi s terenskim modelom, na katerem bodo pobočja z teoretično veliko možnostjo za zdrs plazu za konkretni dan pobarvana rdeče, pobočja z malo nevarnostjo zeleno ali pa sploh ne bodo pobarvana. Te napovedi ne bodo temeljile le na nagibu pobočja, temveč na številnih drugih parametrih.
Skupno z GPS trackerjem za konkretno smučarsko turo bo mogoče avtomatično priti do ovrednotenja tveganja. Na Inštitutu ISL Davos takšen projekt poteka že nekaj let.

Opozorila pred plazovi

Po vsem svetu so prisotna prizadevanja po poenotenju in usklajevanju različnih pristopov. Služba za opozarjanje na nevarnost plazov Tirolske je ISSW predlagala svetu doslej enkraten projekt: skupna, prekomejna in večjezična napoved plazov za Tirolsko, Južno Tirolsko in Trentino. Ta je dosegljiva na lawinen.report. Tudi ti temeljni elementi bodo še podrobneje proučeni.
Eksperti Inštituta za sneg in raziskovanje plazov v Davozu so npr. pogostost objavljene stopnje nevarnosti 4 in 5 v Alpskem prostoru primerjali in pri tem odkrili očitne razlike med raznimi službami, ki opozarjajo na nevarnost. Čeprav stopnje nevarnosti opisno slede več ali majn natančno skupnim definicijam, obstajajo velike razlike, kako jih napovedovalci plazov predstavijo. Nastaja tudi standard, da bodo poročila o plazovih objavljena kot prognoza na predvečer in ne zjutraj.
Švicarji so svojo obsežno dolgoletno podatkovno banko opazovanih plazov ponovno ovrednotili in prišli do zaključka: dogaja se relativno enako številnih velikih plazov pri stopnji nevarnosti 1 kot pri stopnji nevarnosti 4. Že dolgo se je tudi dvomilo, da se z naraščajočo nevarnostjo plazov pojavi tudi relativno več velikih plazov, vendar to ne drži.

Odnos do nesreč v plazu
(Povzeto po reviji GRS Švice = ARS – Bergretter XII/2018)

Za gorskega reševalca je pomembno: kako najuspešneje sondiramo (Alpine Rettung Schweiz bo letos pričela vzgajati po novih spoznanjih).
Kako ob nesreči v plazu najučinkoviteje postopamo ali kako velika in kako oblikovana je najboljša oblika lopatinega lista - vse to so povedale obsežne analize.
Ugotovili so: če povečamo velikost lopatinega lista ali njegovo obliko, če spremenimo dolžino ročice lopate, ki jo uporabljamo pri izkopavanju, vse to veliko ne vpliva na čas, ki ga porabimo za izkopavanje zasutega. Toda: kdor ne vadi redno z plazovnim trojčkom v realnih okoliščinah vsaj dva krat na zimo, ima pri nudenju tovariške pomoči zelo slabe izglede, da bo zasutega v plazu našel živega. Četrinka ure, ki je na voljo, je enostavno prekratka.

DRONI v službi gorskih reševalcev

Na programu zasedanju IKAR v Zermattu leta 2009 je bil dron prvič predstavljen kot orodje, ki lahko nudi gorskim reševalcem veliko pomoči. Takrat sem v poročilu z zasedanja zapisal:
Reševalce mnogo krat kličejo na pomoč osebe, ki so se ponesrečile, zaplezale v krušljivem ali neznanem terenu, se nahajajo na neki lokaciji in v situaciji, ki je ni mogoče jasno opredeliti ali so izven zornega kota. Naprava se je izkazala za zelo koristno tudi v iskalnih akcijah. Če zaradi megle ali slabe vidljivosti nalet helikopterja ni možen, ostajajo reševalci ob takem klicu brez izhodiščnih podatkov, potrebnih za hitro izvedbo reševanja. Za take primere sta takrat izumitelja iz Nemčije izdelala in predstavila letalni napravi, ki lahko poletita tudi v megli, pri hitrosti vetra do maksimalno 15 m/sec, traso jima je mogoče programirati.

Maja lani se je ARS (vir: ARS – Bergretter XII/2018 ) odločila, da se seznani z stanjem in vlogo, ki jo imajo v švicarski GRS male letalne naprave, ki jih v šali imenujejo »brezpilotne naprave poželenja«. Ustanovili so strokovni referat za te naprave in izbrali njenega vodjo, po poklicu radio in TV elektronika.
Posamezne postaje ARS že uporabljajo različne vrste teh naprav, ki si jih v pomoč pri različnih reševalnih nalogah, pogojih ter razmerah izposojajo pri različnih partnerjih. Z vprašalnikom so postaje posredovale dosedanje izkušnje in spoznanja o uporabi dronov. Vodstvo ARS je presenečeno ugotovilo, da 1/6 postaj od skupno 534 že ima izkušnje z uporabo dronov.
Na pomlad letos bo ARS organizirala posvetovanja in zbrala podatke o izkušnjah, idejah ter željah.
ARS zbira tudi podatke drugih reševalnih služb o njihovi uporabi dronov.

Idealnih univerzalnih dronov, ki bi odgovarjali potrebam gorskih reševalcev (nizke temperature, veter, dež, sneženje, podnevi, ponoči, nad gozdom, v ozkih dolinah, nad plazovitim terenom ali nad plazom) še ni na trgu. Gorski reševalci potrebujejo hitre, vzdržljive in zanesljive drone. Do razvoja in izdelave specialnih za gorsko reševanje ustreznih dronov ocenjujejo za primerno, da bodo do nadaljnjega uporabljali za nezahtevne razmere in pogoje izposojene drone. Sodelovanje reševalcev s podjetji, ki drone posojajo, mora biti kvalitetno regulirano. Najpomembnejše je določilo, da je takšen dron gorskim reševalcem na razpolago najkasneje v 60 mintah. Vsekakor pa ocenjuje za potrebno, da si zagotovijo postaje, ki drone uporabljajo, strokovne ljudi, ki bodo znali vodji reševalne akcije biti v pomoč (ni nujno, da je gorski reševalec) in mu pri uporabi dronov svetovati (npr. znati oceniti in odločiti, kdaj lahko uporaba drona sploh kaj doprinese). Potrebna bodo tudi ustrezna usposabljanja.

Novi helikopter

Švicarska reševalna letalska organizacija REGA z novo generacijo helikopterjev (vir revija REGA XI/18).
Pred kratkim je iz njene letalske baze v Bernu poletel v reševanje prvi novi helikopter Typ H 145. Pri tem je notranjo opremljenost tega helikopterja nove generacije v minulih dveh letih za potrebe reševanja pacientov razvila lastna strokovna ekipa Rega.
Do sredine 2019 bodo tudi baze Rega v Baslu, Zürichu, Lausanne in St. Gallen opremljene z H 145. Tehnični podatki novega helikopterja: moč 2 x 894 KM, potovalna hitrost 230 km/h, maksimalna obremenitev ob vzletu 3.700 kg, reševalno vitlo (dolžina kabla 90 m), operativna višina 5.000 m, kapaciteta en ležeči in en sedeči pacient, dolžina helikopterja 13,64 m in višina 3,95 m. REGA upa, da bo kmalu prejela dovoljenje za IFR nalete do bolnic Nottwil, Zürich, Luzern in Winterthur.

V republiki Avstriji nudi urgentno pomoč državljanov več lastnikov helikopterjev (npr. OeAMTC, policija, vojska, privatna podjetja z državno licenco ...). Policija je na temelju »varnostnega policijskega zakona« iz leta 1993 obvezana s poleti svojih helikopterjev nuditi splošno prvo pomoč v primeru, ko je ogroženo življenje, zdravje, premoženje in prostost (vir: Avstrijski kuratorij za varnost v gorah - Analyse/Berg Jahrbuch 2018/2019).
Vse večkrat so opazili, da so jih poklicale za pomoč v gorah osebe, ki so si zažele le udoben transport. Če dopustniki in planinci zapustijo označeno pot, so slabo opremljeni, so se priprav in obiska gora lotili neustrezno pripravljeni ter brez ustreznega načrta in so brez poškodb, od 25. maja 2018 dalje, ko je bil v uvodu omenjeni zakon dopolnjen, ne morejo več pričakovati, da bodo stroški za njim potrebno pomoč šli v breme skupnosti.
Osebe, ki bodo neutemeljeno klicale po omenjenem zakonskem dopolnilu na pomoč ali osebe, ki se lahkomiselno izpostavljajo nevarnostim za življenje ali zdravje, morajo sedaj stroške svojega reševanja pokriti same.

Od 30. maja 2018 do konca tega leta je bilo v gorah Avstrije okoli 3000 reševanj. Poleg drugih letalskih reševalnih organizacij je Policija je s svojimi helikopterji reševala še 235 nepoškodovanih oseb. Obravnavali so upravičenosti klica na pomoč v 82 akcijah za 139 reševanih oseb.
Za dobro tretjino teh akcij je bil izstavljen račun. Prihranjeno je bilo nekaj sredstev, nova praksa je dala poudarek in zahtevo po večji lastni odgovornosti v gorah.

Pripravil Danilo Škerbinek 

Oznake: USP
eXTReMe Tracker