Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik - april 2019

 04.2019
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Iskanje po vsebinah PV  


Jutro pod Ogradi.
Foto: Oton Naglost

 

ponedeljek, 15. april 2019, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 604

Tema meseca: Dolge pohodniške poti doma in v tujini / Furlanski Dolomiti / Z nami na pot - okolica Krope / O klinih in svedrovcih ...

Uvodnik: Komu koristijo slovenska imena gora? Dušan Škodič

TEMA MESECA 
Hvaležnost, srečanje s seboj. Igor Gruber
Štiri izkušnje. Igor Gruber
Spoznavanje Alp v enem kosu. Igor Gruber
Pohodniški raj med morjem in nebom. Pia Peršič

RESNIČNOSTNI ŠOV V ALPAH  
Dolga alpska transverzala. Marta Krejan Čokl

FURLANSKI DOLOMITI 
Najlepši zvonik. MatijaTurk

INTERVJU 
Hansjörg Auer. Mire Steinbuch

MLADI 
Mladina in gore že trideset let. Manca Čujež

Z NAMI NA POT  
Svet nad Kropo. Mira Hladnik

PLANINČKOV KOTIČEK 
Frfotavi gospod netopir Frfotir se preseli. Kristina Menih

VZGOJA 
Nujno zlo ali vesolje v malem? Jurij Ravnik

DOŽIVETJA 
List iz mojega dnevnika. Tatjana Cvetko

TURNO SMUČANJE  
Turna lepotica par excellence. Peter Pehani

KOLESARSKA PREIZKUŠNJA 
Z gorskim kolesom čez Skalno gorovje. Marjan Moderc

OKROGLA MIZA 
Klin ali svedrovec? Mire Steinbuch

VARSTVO NARAVE 
Bomo občudovali le še plastične cvetove? Zdenka Mihelič

ZDRAVJE 
Športna očala z dioptrijo. Dejan Aljančič

NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA 
PLANINSKA ORGANIZACIJA
NOVICE 
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
V SPOMIN 


Uvodnik: Komu koristijo slovenska imena gora?

Nespodobno in zelo izzivalno je to vprašanje. Odgovor pozna vsak otrok: nam, seveda! Toda, vedno večkrat se vprašam, ali je to res tudi v vsakdanjem življenju, ne le takrat, kadar nas kdo vpraša.
Družbena omrežja pokajo od selfijev in čudovitih razgledov, pozimi tudi idealnih vijug turnih smučarjev, da se človeku kar pocedijo sline zavisti od prelesti narave. A v naslovih so tuje gore, za katere se sicer izkaže, da imajo slovenska imena. Še slabše je s planinskimi izhodišči, za katera se še toliko bolj uveljavljajo tuja imena, ne glede na to, da ležijo nekaj kilometrov izven naših državnih meja in so vedno veljala za slovenska. Žal pri tem početju niso udeležena le družbena omrežja, tuja imena gora in krajev se pritepejo tudi v tiskane medije, v planinske vodnike in niti Planinski vestnik nanje ni imun, čeprav se trudimo.
Navedel bom resničen pripetljaj, ki sem se ga spomnil ob tem razmišljanju. Pred dobrimi dvajsetimi leti je na oddelek mednarodne pošte, kjer sem zaposlen, prišel študent, za katerega je bilo vsem jasno, da je zaljubljen v gore in zemljepis. Ni bilo jasno, v koga bolj in kje je imelo pri vsem tem prostor še njegovo dekle, če se malce pošalim. Nekega dne sem ga uvajal v izpolnjevanje poštnih dokumentov za Avstrijo. Bil sem presenečen, ker je vse koroške pošte napisal z nemškimi imeni, čeprav smo po pravilu kraje, kot sta recimo Celovec in Beljak, dosledno pa manjše kraje Borovlje, Globasnico ali Sele, vedno naslavljali po naše. Ne nazadnje sploh ni šlo za dokumente za mednarodno izmenjavo, le za arhiv. Verjetno je fant mislil, da ga bom pohvalil, ker je celo za najmanjše vasi na pamet natresel nemška imena. Namesto pohvale sva imela krajši pogovor na štiri oči. »Čemu vendar siliš nemška imena krajem, v katerih pred stoletjem ob popisu prebivalstva ni bilo morda niti enega opredeljenega Nemca? Misliš, da bodo Avstrijci ohranili slovenska imena, če jih ne bomo mi? Nihče drug na svetu jih ne bo namesto nas." Študent je malce kislo pokimal in mi dal prav.
Dvajset let pozneje je nekdanji študent še vedno zaljubljen v gore in zemljepis, postal je priznan pisec planinskih vodnikov, ki je na rabo slovenskih imen izredno pozoren. Žal pa to ne velja za vse pisce planinskih vodnikov, pri čemer je pomemben del krivde tudi pri urednikih in založbah, ki planinsko literaturo izdajajo. Fran Tominšek je v svojih spominih opisal, kako je bilo v letih ob koncu devetnajstega stoletja, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD). Nemci oziroma domači nemškutarji so se tedaj šli umazano igro. Ker so imeli zveze in ker se je to skladalo s tedanjo velikonemško politiko, ki je gradila most do Jadrana, jim je uspelo pri kartografih spraviti na zemljevide nemške prevode slovenskih imen gora.
Monarhija je po prvi svetovni vojni razpadla in SPD je ostala zmagovalka brez nasprotnika. Škoda pa je bila že storjena. Čeprav so bila pred koncem devetnajstega stoletja na vseh
habsburških zemljevidih na naši današnji severni meji in na Koroškem zapisana le slovenska imena gora (ker nemških sploh ni bilo), so se nemški prevodi pozneje ob ponatisih prenašali in se počasi umestili v prostor. Danes so ti nemški prevodi slovenskih imen zapisani na vseh naših planinskih zemljevidih.
Enako se je ponovilo na zahodni meji. V času rapalske razmejitve so gore dobile italijanska imena, a po vrnitvi Primorske na mejnih gorah tudi obstala za vse čase. Drugače je bilo s Triglavom, ki se je uspešno obranil nemškega Berg Terglou in kasneje še italijanskega Monte Tricorno. Žal še zdaleč ni samoumevno, da bo tako tudi ostalo. Skozi zgodovino smo že nekajkrat dokazali, da se znamo ubraniti pred drugimi, nikogar pa ni, ki bi nas obvaroval pred seboj. Če spremljate družbena omrežja, recimo Facebook, ste zagotovo že opazili kakšno planinsko objavo, ki je imela dodano lokacijo izleta. Glasila se je Mount Triglav, morda ste občudovali turni smuk z gore Vertatscha (Vrtača) ali pa popoldanski skok iz prestolnice na Mount Saint Mary (ne boste verjeli, gre za Šmarno
goro). Seveda, omrežje predlaga lokacijo, in če smo malomarni, kliknemo tujko, ki z množičnostjo klikanja postaja prva ponujena možnost.
Morda s svojo pasivnostjo hodimo po tanjšem ledu, kakor se zdi. Si kdo upa staviti, da bodo gore v notranjosti Slovenije čez sto let še nosila slovenska imena? Mene osebno skrbi.

Dušan Škodič 

Oznake: BIB, PV
eXTReMe Tracker