Bojan Ambrožič: ... v slabem vremenu
April je mesec muhastega vremena, kjer je lepo vreme bolj izjema, kot pravilo. Vseeno pa se da iti v hribe tudi v nekoliko slabšem vremenu. V tem primeru poleg standardne opreme ne pozabite na nepremočljive gojzarje, nepremočljivo jakno in hlače ter na rezervna (suha) oblačila. Vaš nahrbtnik pa prekrijte z nepremočljivo zaščitno vrečo, da bo njegova vsebina ostala suha. Rezervna oblačila, opremo in hrano zapakirajte v plastične vrečke. Nikar pa se v gore na odpravljajte z dežnikom, saj je ta lahko tarča za strele. Turo pred odhodom skrbno načrtujte in predvidite rezervne cilje za primer nenadnega dodatnega poslabšanja vremena.
V tem blogu vam predstavljam nekaj zanimivih predlogov za izlete, ki so izvedljivi ali celi lepši v deževnem vremenu.
1. SLAPOVI
Dežja si v hribih resda nihče ne želi. Vendar pa oblica padavin pomeni, da so ravno takrat slapovi zelo vodnati in zato najbolj privlačni na pogled. Celo slapovi, ki so običajno presahli (npr. Govic v Bohinju) lahko nenadoma začnejo bruhati vodo. V Sloveniji je okoli 400 slapov. Po mojem mnenju so najlepši slap Peričnik (50 m), Boka (106 m), Kozjak (15 m), Pekelski slapovi, Martuljški slapovi, slap Rinka in slap Savica. Podroben seznam vseh slovenskih slapov najdete na tej povezavi. Pri obiskih slapov velja pazljivost, saj bodo skale najbrž spolzke, narasli vodotoki pa so lahko nevarni za prečkanje. Po močnejših neurjih obstaja verjetnost, da so nekatera varovala (ograje, mostički) okrog slapov poškodovana.
2. SOTESKE IN KANJONI
Podobno kot slapovi, so tudi soteske najbolj privlačne v obdobju deževij, ko je v strugi veliko vode. V Sloveniji so mi najlepše naslednje soteske: soteska Mostnice v Bohinju, Pokljuška soteska, Predaselj v Kamniški Bistrici, Blejski vintgar, Dovžanova soteska ter Iški vintgar.
3. IZVIRI
Še en zelo zanimiv pojav so izviri. Med njimi je zagotovo najbolj vreden ogleda Hubelj v Ajdovščini, ki ob močnih deževjih dobesedno bruha gromozanske količine razpenjene vode. Med znane izvire sodijo še izvir potoka Javornika, Lintveren nad Vrhniko, izvir Save – Zelenci, izviri Krupe, Kolpe in Kamniške Bistrice.
4. NARAVNI MOSTOVI in OKNA
Naravni mostovi so naravni skalni loki, ostanki udrlih stropov nekdanjih jam. Kljub temu, da nosijo ime mostovi, v večini primerov za človeka niso prehodni. Izjema sta Mali in Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu. Čez prvega pelje avtomobilska cesta, čez drugega pa pešpot. Poleg njiju poznamo še Naravni most na Mežakli in naravni most pri Sočergi. Naravna okna so zelo podobna naravnim mostovom. Naravna okna so zelo pogost pojav v naših gorah in skoraj ni gore brez vsaj enega manjšega naravnega okna. Takih, velikih, lepših pa niti ni tako zelo veliko. Najbolj znana sta Prednje in Zadnje Prisankovo okno, ki pa v slabem vremenu ne bosta dostopna. Enako velja tudi za okno Račka vrata na Raduhi. V deževnem vremenu bo edino lahko dostopno Otliško naravno okno nad Ajdovščino. Namig: izhodišče za to turo predstavlja, kar izvir Hublja, ki sem ga že omenil.
5. SKALNI DEDCI in BABE
Dedci oz. babe so večji in manjši skalni osamelci. Med bolj znane sodi Babji zob na Jelovici, Igla v Lučah in Poljanska baba na Mežakli. Njihov seznam dobite na tej povezavi.
6. VELIKA DREVESA
Tudi obisk nadpovprečno velikih dreves je lahko zanimiv cilj za ljubitelje narave. Njihov seznam najdete na tej povezavi in pa tule.
7. JAME
V naših hribih je zares veliko zanimivih kraških jam. V nekaterih izmed njih je le celo leto led. Vanje se raje ne podajajte brez spremstva izkušenega jamarja. Seznam in lokacije vseh 12589 slovenskih jam dobite na spletnih straneh Slovenskega jamskega katastra.
8. SPODMOLI
Spodmoli so prehoden pojav med plitvo jamo in strmo steno. Tudi spodmoli imajo lahko kapnike. Najbolj znani spodmoli v Sloveniji so spodmoli Velikega Badina. Med športnimi plezalci pa je zelo znana Mišja peč.
9. JEZERA
V deževnem obodobju so lahko gorska jezera zaradi poplav težje dostopna ali poplavljena. Vseeno so vedno dostopna npr. Lovrenška jezera na Pohorju, Divje jezero v Idriji in Belopeška jezera takoj čez mejo v Italiji. Seznam slovenskih jezer (klik).
10. HIŠNE GORE
Slabo vreme je priložnost za ponoven obisk “hišnih” gora, kot so npr. Šmarna gora v Ljubljani, Jošt v Kranju, Lubnik v Škofji Loki, Slivnica v Cerknici, Planina nad Vrhniko in vrh Pohorske vzpenjače v Mariboru. Kljub razmeroma kratki turi se boste nadihali svežega zraka. Pa še gneče ne bo, kot je ta običajno ob lepem vremenu.
11. KULTURNI SPOMENIKI V HRIBIH
Sem sodijo ostanki 1. in 2. svetovne vojne (npr. trdnjava Kluže), ostanki Rapalske meje (npr. bunkerji na Možicu in Poreznu), arheološka najdišča (npr. Ajdna), gradovi in cerkve.
12. GORSKE PLANINE
Tudi v deževnem vremenu je obisk nekaterih gorskih planin – npr. Velike planine, Uskovnice in Kofc – lahko lepo doživetje. Ustavite se lahko v lokalni sirarni in poskusite/kupite domač sir/mleko.
13. PLEZALNI CENTRI
Tudi plezalci v deževnem vremenu najbrž ne boste zdržali doma. V Sloveniji je na srečo v zadnjem času zraslo kar lepo število novih dvoranskih plezalnih centrov. Njihov seznam in lokacije (vred z naravnimi plezališči) najdete na spletni strani Komisije za športno plezanje.
