Primorske novice - Petra Vidrih: ... šola za življenje | Planinsko društvo Nova Gorica in Obalno planinsko društvo Koper letos praznujeta 70-letnico
Pred sedmimi desetletji so v Kopru in Novi Gorici ustanovili planinski društvi. Prvo je nastalo kot podružnica Slovenskega planinskega društva Trst in je dejansko pomenilo začetek organiziranega planinstva v slovenski Istri, ki je bila, za razliko od Goriške, brez planinske tradicije, drugo pa kot odgovor na premik meje, saj je tedanje Slovensko planinsko društvo Gorica ostalo v Italiji.
Obe društvi, Obalno planinsko društvo Koper in Planinsko društvo Nova Gorica, svoje poslanstvo - planinstvo kot način življenja - že vsa ta leta uspešno uresničujeta skozi različne dejavnosti. “Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v vzgojo mladine in ostalih planincev za varen obisk gora, v spoštljivem odnosu do naravnega okolja, domačinov in drugih obiskovalcev. Ljudi ozaveščamo o zdravem načinu življenja, izvajamo ukrepe za varstvo naravnega okolja in vzdržujemo planinske poti, ki so na neki način naši športni objekti, javna infrastruktura, ki je na voljo celotni populaciji, čeprav institucije tega nikakor nočejo razumeti in poskrbeti vsaj za nekaj sredstev za njihovo vzdrževanje,” opozarja predsednik Obalnega planinskega društva (OPD) Koper Aldo Zubin. Leta 2007 je na čelu društva zamenjal dolgoletnega predsednika Darka Butinarja, aktualnega predsednika nadzornega odbora društva.
Začetek organiziranega planinstva v slovenski Istri
Ko so 4. marca 1949 v Kopru ustanovili podružnico Slovenskega planinskega društva Trst, so s tem postavili temelje za začetek organiziranega planinstva v slovenski Istri, ki je bila dotlej brez planinske tradicije. Leta 1954 je postalo koprsko društvo formalno samostojno z imenom Planinsko društvo Koper, ki se je v letu 1973 preimenovalo v Obalno planinsko društvo Koper. Ustanovni predsednik je bil dr. Viktor Vovk, ki je društvo vodil deset let. Društvo je hitro pridobivalo članstvo. V prvem letu je štelo 62 članov, že naslednje leto 179, po desetih letih pa se je s člansko izkaznico ponašalo že več kot 500 ljudi. V sedemdesetih letih, ko je koprske planince vodil Vinko Lovrečič, je število članov naraslo skoraj na 1500. Največ, kar 1752 članov (od tega 849 odraslih, preostali so bili mladi), pa je društvo štelo leta 1989, ko je bil na čelu društva Karlo Kocjančič.
Kasneje, v spremenjenih družbenih razmerah, je začelo število članov upadati. Predvsem vrste mladih so se precej zredčile, medtem ko je število odraslih članov ostalo bolj ali manj enako - med 600 in 700. “Po osamosvojitvi, ko so se drobile občine, je malone vsaka nova občina hotela imeti svoje društvo. Iz našega sta takrat izšli PD Piran in PD Hrpelje-Kozina. Osebno menim, da takšno drobljenje ni dobro, saj slabi našo organizacijo. Majhna društva namreč skoraj nimajo pogojev za celovito delovanje. Če nimaš ustreznih ljudi, ki imajo znanje in so pripravljeni delati, se lahko daš na pol, pa ne boš nič naredil,” opozarja Zubin in poudarja: “Planinstvo je vse: je pohodništvo, je kolesarstvo, je vzgoja in izobraževanje mladih, je varstvo narave, vzdrževanje planinskih poti, je kulturno udejstvovanje - organizacija razstav, predstavitev knjig, predavanj, je povezovanje in druženje z drugimi društvi doma in v tujini...” našteje.
Časi več niso naklonjen druženju
OPD Koper trenutno šteje nekaj manj kot 500 članov; v to število so zajeti tudi mladi iz planinskih skupin v osnovnih šolah in vrtcih, ki so od leta 1971 organizirane v Mladinskem odseku. “Udeležba na izletih se je v zadnjem obdobju sicer povečala, kar je dober obet za prihodnje delo, še vedno pa večina članov raje zahaja v gore v lastni režiji. Članarino plačajo predvsem zaradi ugodnosti, ki jih prinaša. Mi pa si želimo predvsem takih članov, ki bi živeli z društvom, se udeleževali društvenih aktivnosti, pridobivali znanja in veščine za varen obisk gora in čutili pripadnost društvu,” poudarja Zubin, ki pa, kot priznava, glede tega ni preveč optimističen.
“Največji problem je sprememba družbene klime. Ta je potegnila za sabo še in še negativnih posledic za prostovoljne organizacije. Vedno bolj se krepi individualizem, ni več kolektivnega duha, ljudje ne čutijo več potrebe po druženju, še manj po izobraževanju, saj so danes vse informacije dostopne na spletu. Zdi se, da vsi vse obvladajo oziroma vsaj mislijo tako, in ko se zaradi neprimerne opreme in pomanjkanja znanja v gorah znajdejo v težavah, pač pokličejo gorske reševalce,” takšnega neodgovornega ravnanja premnogih obiskovalcev gora ne more razumeti Zubin.
“Velik problem je tudi, da nimamo več mladih upokojencev, ki so od nekdaj zagotavljali obstoj društev. Tisti pa, ki so še v službah, nimajo časa, saj delajo cele dneve, pogosto tudi ob koncih tedna. Poleg tega je ta srednja generacija manj naklonjena nekemu skupinskemu druženju, ampak se v hribe raje odpravijo sami,” razglablja Zubin. In brž naniza prednosti organiziranega planinskega izleta: “Možgane daš na pašo, prepustiš se vodenju usposobljenega planinskega vodnika in enostavno uživaš v naravi, pa še v dobri družbi si,” se zasmeje.
Pohodništvo in turno kolesarjenje z roko v roki
In prav organizacija in vodenje planinskih izletov ter spoznavanje gorskega sveta v Sloveniji in tudi po Evropi so stalnice delovanja društva že vseh 70 let. Prav zato posvečajo veliko pozornost šolanju in nenehnemu usposabljanju planinskih vodnikov; trenutno jih je v društvu aktivnih dvanajst. “Zavedamo se, da samo dobro usposobljeni vodniki lahko skrbijo za varno hojo planincev in jih hkrati učijo spoštljivega odnosa do naravne in kulturne dediščine.” Društvo na mesec organizira dva do tri pohode različnih težavnostnih stopenj in ciljev: od bližnje okolice, Istre, Furlanije, Čičarije, Gorskega Kotarja, otoka Krk do najvišjih vrhov zahodnih Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitov. “V preteklosti smo prirejali tudi tedenske tabore in obiskali Durmitor, Olimp, Prokletije, makedonske in bosanske gore, švicarske Alpe, Pireneje ... Zdaj ne več, ker niti ni ljudi, ki bi to organizacijo prevzeli, poleg tega je to strošek, ki si ga vse manj ljudi lahko privošči.”
Pred 24 leti je OPD Koper kot prvo v Sloveniji ustanovilo kolesarski odsek.
“Planinstvo ni za 'cagavce', ampak za ljudi, ki vedo, kaj hočejo, ki jih ni strah že najmanjšega napora (...)
Med obiskom gora se veliko naučiš. Planinstvo je dejansko šola za življenje.”
Aldo Zubin
predsednik OPD Koper