Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Peš pot okrog jezera

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa
========== Arhiv: Bohinj ==========

Video: Peš pot okrog jezera

Peš pot okrog jezeraZato pa dobijo redki hoteli, ki stoje ob jezeru, ravno one goste, ki jim je na Bledu prenemirno, in ki si žele na počitnicah, zares počitka in miru ... Bohinjsko jezeroJe pa seveda še drug vidik, Bohinj je današnjim gostom všeč in nad vse pri srcu ravno tak, kakršen je sedaj, brez vil in hotelov, brez one civilizacije, ki vzemimo na Bled privablja leto za letom tisoče gostov ...
Belava pod VogarjemDanes je tudi avtomobilski promet omejen le na glavno žilo med Bistrico in Ukanco, in sega z nje samo še na cesto od cerkve Sveti Janez mimo Stare Fužine, ter skozi Srednjo vas, Češnjico, Jereko do Bitenj in Bistrice ... Bohinjsko jezeroLahko se mu umakneš na stranske poti, ne da bi se s tem oškodoval za najlepše kraje in ravno to je tudi za današnje goste velika prednost v Bohinju ...
četrtek, 28. marec 2019, ob 05:30, Janez Pikon, ogledov: 1078

Bohinj v letu 1932, prelepa je ta pokrajina, bodisi, da jo zagledaš iz doline in ob jezeru, ali da obe bohinjski dolini občuduješ z višine, z Vogarja, z Javornice, z Gospodovca na Koprivniku ali z vrh Komarče ...Janez Pikon: Napravili bi zložno pot okrog Bohinjskega jezera, kjer drži le slaba stezica, ki temeljito razgrize mestne čevlje.

Bohinj v letu 1932, prelepa je ta pokrajina, bodisi, da jo zagledaš iz doline in ob jezeru, ali da obe bohinjski dolini občuduješ z višine, z Vogarja, z Javornice, z Gospodovca na Koprivniku ali z vrh Komarče.
Tujec, ki je bil tu nekaj dni, me je na Uskovnici na potu na Triglav z začudenjem spraševal, kako da ob jezeru ne stoji vila pri vili, hotel pri hotelu. Tako mogočen vtis je napravila nanj bohinjska pokrajina, zlasti seveda jezero z veličastnim gorskim obodom.

Tujec, ki je bil tu nekaj dni, me je na Uskovnici na potu na Triglav z začudenjem spraševal, kako da ob jezeru ne stoji vila pri vili, hotel pri hotelu ...Tako mogočen vtis je napravila nanj bohinjska pokrajina, zlasti seveda jezero z veličastnim gorskim obodom ...Ali tudi drugega dela je že obilo za one, ki žele stari, idilično samotni in morda nam ravno zaradi tega tako ljubi Bohinj preurediti za tujski promet ...Letos so se že pečali z mislijo, da napravijo zložno pot okrog jezera, kjer drži na severni obali sedaj samo prav slaba steza, ki temeljito razgrize mestne čevlje ...Sedaj drži le slaba steza, ki temeljito razgrize mestne čevlje, z gostim grmovjem pa zmoči obleko, ako greš po njej po dežju ali v rosi ...

Ali tudi drugega dela je že obilo za one, ki žele stari, idilično samotni in morda nam ravno zaradi tega tako ljubi Bohinj preurediti za tujski promet. Letos so se že pečali z mislijo, da napravijo zložno pot okrog jezera, kjer drži na severni obali sedaj samo prav slaba steza, ki temeljito razgrize mestne čevlje, z gostim grmovjem pa zmoči obleko, ako greš po njej po dežju ali v rosi. Toda domačini od Stare Fužine niso vsi vneti za novo pot, boje se, da bi iz nje nastala avtomobilska cesta. Za jezerom se sedaj v miru pase fužinska živina, kar jo je ostalo v dolini, da daje mleko za sproti domačinom in tujcem, ako bi okrog jezera drveli avtomobili, bi bilo na živino treba vse drugače paziti, nego dandanes. Gospod je bil German in je gledal seveda na pokrajino tako rekoč s trgovskega vidika. Žaloval je za onimi denarji, ki bi jih dala, recimo, za tujski promet industrijalizirana pokrajina.

Toda domačini od Stare Fužine niso vsi vneti za novo pot, boje se, da bi iz nje nastala avtomobilska cesta ...Za jezerom se sedaj v miru pase fužinska živina, kar jo je ostalo v dolini, da daje mleko za sproti domačinom in tujcem, ako bi okrog jezera drveli avtomobili, bi bilo na živino treba vse drugače paziti, nego dandanes ...Gospod je bil German in je gledal seveda na pokrajino tako rekoč s trgovskega vidika. Žaloval je za onimi denarji, ki bi jih dala, recimo, za tujski promet industrijalizirana pokrajina ...Nove ceste za avtomobile zares ni treba, toda vsak prijatelj Bohinja bi pozdravil z veseljem, ako bi mogel po severni strani jezera po zložnejši poti, zakaj cesta med hotelom Sveti Janez in hotelom Zlatorog je tako polna avtomobilov, zlasti ob lepem vremenu, da pešcem res ni več prijeten sprehod po njej ...Zato bi bilo čisto v redu, ako bi se sedanja steza preuredila v zložno, primerno široko pot, ki bi se tudi komodnejši letoviščarji mogli po njej lepo sprehoditi okrog jezera ...

Nove ceste za avtomobile zares ni treba, toda vsak prijatelj Bohinja bi pozdravil z veseljem, ako bi mogel po severni strani jezera po zložnejši poti, zakaj cesta med hotelom Sveti Janez in hotelom Zlatorog je tako polna avtomobilov, zlasti ob lepem vremenu, da pešcem res ni več prijeten sprehod po njej. Zato bi bilo čisto v redu, ako bi se sedanja steza preuredila v zložno, primerno široko pot, ki bi se tudi komodnejši letoviščarji mogli po njej lepo sprehoditi okrog jezera. Tega načrta naj Bohinjci nikar ne opustijo, z njegovo uresničitvijo bi zadovoljili marsikoga, ki išče lepih sprehodov po tej veličastni dolini.

Je pa seveda še drug vidik, Bohinj je današnjim gostom všeč in nad vse pri srcu ravno tak, kakršen je sedaj, brez vil in hotelov, brez one civilizacije, ki vzemimo na Bled privablja leto za letom tisoče gostov. Zato pa dobijo redki hoteli, ki stoje ob jezeru, ravno one goste, ki jim je na Bledu prenemirno, in ki si žele na počitnicah, zares počitka in miru. Danes je tudi avtomobilski promet omejen le na glavno žilo med Bistrico in Ukanco, in sega z nje samo še na cesto od cerkve Sveti Janez mimo Stare Fužine, ter skozi Srednjo vas, Češnjico, Jereko do Bitenj in Bistrice. Lahko se mu umakneš na stranske poti, ne da bi se s tem oškodoval za najlepše kraje in ravno to je tudi za današnje goste velika prednost v Bohinju.

Ali tudi idilični Bohinj se polagoma spreminja in podoba je, da se bo v bodoče spreminjal še bolj. Še nedavno so glavni promet opravljali hoteli in pensioni neposredno ob jezeru, med njimi kot prva hotel Sveti Janez in hotel Zlatorog, ki sta v upravi Planinskega društva. Težišče je tudi sedaj še v njih, toda tujski promet se pričenja raztezati polagoma tudi na bližnje vasi. S tem raste važnost Ribičevega Laza in Stare Fužine, ki stojita od vseh bohinjskih vasi najbližje jezeru. Ravno v tem pogledu se vidi razvoj, ki kaže težnjo, da se v prvi vrsti obe vasi uredita za nastanitev letoviščarjev.
V zadnjih letih polagoma raste število družin, največ iz Ljubljane, ki se naselijo v Stari Fužini v kmetskih hišah in se hranijo največ v lastni režiji. Stara Fužina je precej velika vas, toda kot bivše fužinarsko naselje ima največ manjše domove, hiše s pičlim prostorom, zato se tu hiše ne dado zlahka preurediti za naselitev letoviščarjev. Kmetje polagoma uvidevajo, da bi jim nastanitev počitniških gostov mogla prinašati prav dobrodošel dohodek, kdor more, opremlja eno ali drugo sobo za tujce, in po vasi nastajajo prvi skromni prostori za goste, ki seveda ne smejo imeti prevelikih pretenzij. To je še stari, idilični Bohinj. Postavila pa sta se v vasi že prva dva pensiona manjšega obsega.

Pa tudi v drugi smeri se kaže razvoj. V gospodarskem pogledu boljše situirane letoviščarske družine, ki jih je Bohinj privabil k sebi, so pričele na polju med Staro Fužino in jezerom postavljati vile, kjer je za letovanje kakor nalašč. Doslej stoje tri nove vile. Več podjetnejših ljubljančanov pa je kupilo zemljišče med vasjo in jezerom in vse kaže, da se bodo v prihodnjih letih zgradile še nove vile.

Ribičev laz je le neznatna vasica tik pred hotelom Sveti Janez, tu so se mogle samo gostilne ob glavni cesti urediti za tujce ali tudi tu je nastalo nekaj novih hiš in vil, namenjenih za letoviščarje, nakupljenih pa je še več stavbnih zemljišč.

Iz razumljivih vzrokov, ki temelje v splošni gospodarski krizi, je gradbena podjetnost letos zastala, toda iz istih vzrokov pa domačini ravno letos dobro občutijo, da ne kaže zametavati možnosti za nove vire dohodkov, ki bi jih mogel nuditi tujski promet, zlasti odkar smučarstvo privabila vedno več ljudi tudi pozimi v Bohinj. Opaža se rastoča delavnost domačinov tudi v organiziranem delu, vodita ga Prometno društvo, ki ima svoje središče pri hotelu Sveti Janez in podružnica planinskega društva Bohinj, ki ji je težišče v Srednji vasi. Ta je z vsega občudovanja vredno podjetnostjo in požrtvovalnostjo uredila novo planinsko kočo na planini Na kraju na Komni, ki se je otvorila ravno sedaj, prav bo prišla vsakomur, kdor jo rad mahne po Komni na Bogatin in druge bližnje vrhove.

Pri tej priliki je na mestu opozoriti, kako zelo bi turisti potrebovali kočo tudi drugje, posebno ob Rodici, ki bi spričo svojega veličastnega razgleda na primorsko stran, zaslužila največje pozornosti. Ker je Rodica tako lahko dostopna od hotela Sveti Janez in sploh od jezera, bi mogla turistovska koča pod njo privabljati obilo letoviščarjev iz Bohinja. Za smučarje bo menda zadostovala pripravljajoča se koča pod Voglom, ki bo tudi turistom v Bohinjskem grebenu jako dobrodošla. Če se uresniči tudi načrt z večjo smučarsko kočo na Go(r)veljeku nad Koprivnikom, se bo Bohinj dobro obdal z institucijami, in mora tujski promet brezpogojno računati z njimi. Veličastni gozdi na Pokljuki, s čudovitimi zatišji po zelenih tratah in planinah, ki so najlepši, najmirnejši ravno okrog Go(r)veljeka nad Koprivnikom, bodo ostali v neizbrisnem spominu slehernemu, ki se je kdaj zatekel vanje.

Pri tej priliki naj novi bohinjski podjetnosti obrnemo pozornost še na eno, recimo nekoliko reklamno, »atrakcijo«, ki od letoviščarjev malokdo naleti nanjo, ker je zares precej skrita v samoti. Mislimo na čudovita Korita ob Mostnici, med Hudičevim mostom in Vojmi, tesno strugo ob tem potoku, ki spominja na Vintgar, pa v mnogih pogledih zares ne zaostaja za njim. Če bi se nekoliko uredil in olajšal dostop do teh globokih, temotnih tesni, pa morda tu ali tam pot opremila s kakim kažipotom, bi sčasoma Korita ob Mostnici zaslovela kot bohinjski Vintgar in marsikomu pripravila prav lep popoldan. Kdor jih pozna in obišče že sedaj, seveda prav nič ne pogreša zraven civilizacijskih znakov, saj je morda še vesel, da jih ni. Ali če naj se Bohinj razvija v večje letoviščarsko središče, mu bo tudi Vintgar ob Mostnici zelo prav prišel.

Če izvzamemo turistovski in smučarski poset se tujski promet v Bohinju koncentrira ob jezeru in njegovi neposredni okolici. Ostale, od jezera vstran stoječe vasi participirajo na njem le malo, saj še Bohinjska Bistrica ne more napolniti svojih hotelov, ki so ji ostali iz prvih časov Bohinjske železnice. Ni čuda, zakaj jezero je poglavitna privlačnost.

Drugod po svetu so si znali pomagati tudi v takih primerih s tem, da so uredili intenziven avtomobilski promet. V Bohinju bi bilo to mogoče na ta način, da bi avtomobili vozili "okrog Bohinja", to se pravi, od Bistrice skozi Jereko, Češnjico in Srednjo vas mimo Stare Fužine k jezeru, pa mimo hotela Sveti Janez skozi bukovske vasi do Bistrice in obrnjeno. Le v takem primeru bi bilo mogoče, da bi letoviščarji stanovali v navedenih vaseh, pa se vozili do jezera na kopanje, toda kaj takega bi bilo mogoče le, ako bi avtomobili vozili precej na gosto, pa vožnja bi morala biti seveda poceni. Vse to bi šlo šele, ako bi tujski promet silno narasel, česar pa v doslednem času ni pričakovati, a prav gotovo ne za zadostno mero.

Navedli smo to možnost samo v oporo, da pokažemo, kako se more tujski promet v Bohinju razvijati pretežno le v predelu blizu jezera ter tik ob njem in kako spričo tega Stara Fužina z Ribičevim Lazom dobiva daleč največji pomen, saj je tudi jezero na fužinarski strani najtoplejše in zategadelj za kopanje najbolj vabljivo. Iz tega pa izvirajo posebne težave. Ako bi bile bohinjske vasi kakor blejske razpostavljene enakomerno okrog jezera, bi se v poštev prihajajoče občine nedvomno z večjo vnemo lotile organizacije tujskega prometa ter naprav, ki so predpogoj zanj.

V razloženi bohinjski situaciji pa bi imel odnosno ima neposredno korist od tujskega poseta samo razmeroma majhen del, zato ima tu podjetnost posameznikov in celote mnogo večje težave. Da bi se uredila posebna občina, ki bi obsegala samo jezersko okolico ter na ta način vezala enako zainteresirani predel v samostojno upravno celoto, za to so pogoji brez dvoma preslabi.

Spričo vsega tega je podoba, da se bo v tujskoprometnem smislu Bohinj razvijal le počasi in da bodo še dolgo v Bohinj hodili na počitnice slični ljudje kakor hodijo sedaj in da bo ta prekrasni kot naše zemlje ostal za oddih onim, ki si žele miru in se boljše počutijo v tej samoti še ne preveč civilizirane bohinjske prirode, nego v vrvežu in velikomestnem šumenju velikih letoviščarskih središč. Zdi se tedaj, da bodo Bohinjci zadeli najbolj pravo, ako si vzamejo vračun take letoviščarje in uredijo temu primerno svoje načrte.

Vir: (A. M.), časnik Jutro v sredo, 10. avgust 1932


Janez Pikon

Oznake: FOT
eXTReMe Tracker