Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kjer je stena,

NeDelo - Grega Kališnik: ... je scena!

Ena luštna nosečnost je bila potrebna, da se je, ne ravno epiduralno, v Ljubljani porodila Bolder Scena, največji balvanski center pri nas.

Že pred kar nekaj leti se je tostran Karavank in Kamniških in (vzhodnih) Julijcev govorilo o plezalskem bumu. Športnoplezalskem. Očitno bumu sledijo odmevi, ocena je sila ohlapna, a držalo naj bi, poslušam, da pri nas športno pleza 10.000, verjet­no pa še oprijemljivo več navdušenk. In navdušencev.

Narave, naluknjane v podobo plezališč, imamo dovolj, toda obisk skale zahteva čas, bistveno manj ga porabimo za pajkarjenje na umetnih stenah. In ker je tovrstna infrastruktura pri nas menda podhranjena, še kako prav pride vsak nov projekt. Kot Bolder Scena, ki bo javnosti prve prijeme simbolno ponudila zadnji petek tretjega letošnjega meseca. Tam na ljubljanski Magistrovi, nasproti športnega parka ŽAK.

Pogovarjamo se s 35-letnim Štefanom Wraberjem, več kot deset let je vodil Plezalni klub Stena na Parmovi. »Dolga leta je bila nad nami grožnja, da bodo stenco na Parmovi podrli,« zaradi tega ali onega razloga, slednjič zaradi džamije, slej ko prej jo verjetno tudi bodo.

Zato so Wraber in Co. od leta 2010 razmišljali o nečem novem. In leta 2016 so sogovornika poklicali iz podjetja CST, z njihovo blagovno znamko izdelovalca umetnih plezalnih sten Citywall, da so našli dvorano, v kateri bi bilo mogoče zgraditi demo plezalni center.

»Imeli so željo po reprezentativnem centru in test­nem poligonu za svoje izdelke.« V letu klica je bil projekt zastavljen, izvedbeni del pa je potekal »od julija lani, devet mesecev, ena luštna nosečnost torej«. V hali je bila nekdaj Gorenjeva lakirnica bojlerjev. Wraber je direktor Bolder Scene, stene je zasnoval Urh Čehovin, eden začetnikov balvanskega plezanja pri nas, nekdanji reprezentant, reprezentančni trener.

Nizko, oblazinjeno

Odločili so se za koncept, znan iz tujine, najem ali nakup že zgrajene stavbe, ko se recimo stara industrijska hala obnovi in napolni. Bolder Scena, le v logotipu Stena je bilo treba črko t zamenjati s c, bo največja balvanska umetna stena pri nas s tisoč kvadrati plezalne površine. Balvanskost pomeni nizko steno, brez uporabe vrvi, varnosti so namenjene blazine na tleh.

V Bolder Sceni so stene z barvno določenimi smermi, več kot dvesto jih načrtujejo, stena za trening, žargonsko opredeljena šutalnica z nepreštevno oprimki, smer pa si plezalec izbere sam. »Šutalnice so slovenska posebnost,« na njih gibi niso vnaprej določeni.

Del bo namenjen otrokom in začetnikom, postavili so otok z luknjo, kjer bo mogoče vragolije početi tako rekoč znotraj stene, kar je bil statični zalogaj, tu je t. i. competition wall, »simetrična stena, levo in desno od središča lahko plezaš isti bolder, izvajaš enake gibe«. Stene so publiki dostopne z vrha, možnost ogleda plezanja od zgoraj, posebnih pogledov, fotografiranja. Otroci bodo na varnem v igralnici z labirintom, Bolder Scena bo skrbela za gibalne dejavnosti, ki gredo vštric s plezanjem, funkcionalno vadbo, jogo, pilates, masažo. Morda se bo komu zdelo bistveno, morda ne, vsekakor upamo, da ne odločilno, garderobe bodo unispolne, prhe pač ločene za deklice in dečke, ženske in moške.

Triletnik in prvakinja

Nazaj na občost, od kod tolikšno zanimanje za športno plezanje pri nas?
Dejstvo je, iz prve roke v Ljubljani, da po službenih dolžnostih, pozno popoldne, na stencah komaj zdržiš, takšna gneča je. Wraber omeni dostopnost instagramovskih plezalskih posnetkov, ki so gotovo vabljivi za vsakogar, predvsem pa so slovenski športni plezalci najvišje ravni vse od začetka svetovnega pokala v vrhu. Brez prekinitev.

Wraber, zelo dober plezalec, nadaljuje, da bosta v Bolder Sceni lahko uživala tako triletnik kot Janja Garnbret, da bodo imeli možnost treninga tudi reprezentanti, mimogrede, pred začetkom nove tekmovalne sezone se bodo predstavili na Magistrovi, zahtevnost postavitev bo simulirala tekmovanja na najvišji ravni. En del, sicer pa najširši paleti plezalcev.

Primerjalna prednost pred sorodnimi stenami je morda, da je sredi Slovenije. Odlična balvanska stena je tudi v Kopru, pa Klajmber v Mariboru ... šest let v Ljubljani živi Plezalni center Ljubljana z visokimi stenami, v Ljubljani je prijetna Balvanija, plezalni center imajo v Celju s steno za hitrostno plezanje ...
V Bolder Sceni bo tretjinski speed climbing.

Skratka, zdi se, da je ponudbe dovolj, toda ko se vprašamo po povpraševanju, Wraberja kaj skrbi, da ne bo obiska? »Če samo 300, 350 plezalcev s stence na Parmovi prenesemo v Bolder Sceno, je to veliko.« A, je prepričan, še zdaleč ne bo ostalo samo pri tem. Šlo bo za največji balvanski center z bogato vsebino; bi skoraj pozabili na one, ki se po naporih želijo odžejati, ne bodo na suhem.

Okej, saj smo (bili) tudi v ves­lanju na mirnih vodah v vrhu, pa šport ni množičen, od kod torej dejstvo, da gre to vertikaljenje v Sloveniji za med?

Vrednotno rečeno, na kar prisegajo v Bolder Sceni, gre za naravno, prvinsko gibanje, raznolikost, koordinacijo, moč, eksplozivnost, spomin, koncentracijo, vztrajnost, gradnjo samopodobe, oblikovanje telesa kot celote, športno plezanje velja za sproščen šport, učeč skromnost, v steni se navzameš terapevtskih, psihoterapevtskih blagodati, šport ni pretirano drag, ponuja družabnost, zlasti balvanska različica, ne nazadnje, ko zapustiš dvorano, greš v skalo, potuješ, spoznavaš čudovite kraje, zlasti ko se v plezališču obrneš stran od stene ...

V Bolder Sceni ne boste potrebovali plezalnih vodničkov, načrtujejo elektronski vodnik, sledenje oprav­ljenim smerem, novim bolderjem, niti spreja proti klopom, kljub temu, da bo v njem, pravi Wraber, zelo veliko naravne svetlobe, na sončen dan bo scena, »kot bi bili v parku«. Avto boste pa pustili na parkirišču.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti