Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ljubljanski »mestni zid«

Delo, 23.03.2019 08:00
Ljubljanski »mestni zid« za dvesto plezalcev

Ohranili so ne samo svetlobnik, temveč tudi vidno konstrukcijo strehe.


Balvanska plezališča so pogosto v nekdanjih industrijskih objektih.

sobota, 30. marec 2019, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 624

Delo - Saša Bojc: ... za dvesto plezalcev

Bolder Scena: Največji balvanski plezalni center v Sloveniji v nekdanji hali Gorenjevih električnih grelnikov v Šiški

Pred člani ljubljanskega Plezalnega kluba Stena so zadnji dnevi njihovega največjega podviga zadnjih treh let. Dokončujejo še zadnje podrobnosti pred petkovim odprtjem največjega balvanskega plezalnega centra v Sloveniji – Bolder Scene v ljubljanski Šiški, za katerim stoji slovenski proizvajalec plezalnih sten in oprimkov City Wall. V nekdanji proizvodni hali grelnikov Gorenje Tiki ob šišenskem športnem parku se bo odprlo okoli tisoč kvadratnih metrov plezalnih površin tako za otroke in rekreativce kot tekmovalce najvišjega ranga. Na urah joge, pilatesa, masaže ali samo druženja pa pričakujejo tudi neplezalce.

Nič nenavadnega ni, da so balvanska plezališča, za katera zadostuje pet metrov visok strop, urejena v opuščenih industrijskih objektih, redko kakšno pa je postavljeno v novi objekt. So pa taka plezališča zaradi umestitve v že obstoječe tovarniške stavbe z okni ob straneh pogosto prikrajšana za naravno svetlobo. »Tudi mene je, ko sem stopil v ta prostor, povsem prevzelo obilo svetlobe, ki se zliva čez strešni nadsvetlobnik, navdušila me je tudi vidna stara konstrukcija nekdanje proizvodne hale, najbrž iz 60. ali 70. let. Zato smo si vse to želeli čim bolj ohraniti, čeprav je bila zelo velika investicija že zamenjava oken. Veliko laže in predvsem ceneje bi bilo stare pokriti s paneli, zaradi česar bi bilo vse skupaj tudi energetsko učinkovitejše, a ambient bi bil bistveno slabši,« je povzel glavne arhitekturne prvine predsednik kluba Stena Štefan Wraber, poslej tudi vodja centra.

Pozitivno jih je navdušilo tudi spoznanje, da konstrukcijo podpira minimalno število stebrov, kar je nekoč očitno omogočalo odprt prostor za proizvodne linije, zdaj pa za plezalne stene. Tako njihovo razporeditev kot naklon sten, ki v skupnem seštevku merijo tisoč kvadratnih metrov, je v večini določil njegov članski kolega in trener slovenske plezalne reprezentance Urh Čehovin, s svojim strokovnim znanjem pa je začrtano v končno podobo spravila ekipa City Walla.

Po velikosti podoben graškemu Bloc Housu

Pri postavitvi plezalnih sten so odločale tudi predpisane razdalje za umestitev varnostnih blazin. »V plezalne stene smo vgradili večdesetletne plezalne izkušnje, vse tisto, kar smo v dobrem desetletju pridobili na klubski steni, veliki komaj 200 kvadratnih metrov na Parmovi, pa tudi zamisli, ki smo jih videli v tujini. Izhajali smo iz večjih avstrijskih in nemških centrov, a smo hkrati ustvarili čisto nekaj novega. Po velikosti je naš center podoben Bloc Housu v Gradcu, toda oblika, naklon sten je povsem naša. Nepobarvan, zgolj polakiran viden les je malce po japonskih vzorih. Veliko centrov ima pobarvane cele površine,« je dodal Urh Čehovin.

Kakšna od rešitev je prišla tudi spotoma ali zaradi že obstoječih elementov, recimo zaradi podpornega stebra na sredini se je naposled porodila rešitev za plezalni otok, kjer bodo lahko ločeno in varneje plezali večji otroci oziroma tisti, ki trenirajo, z galerije nad njim pa se ponuja lep razgled na celotno plezališče. Tu bodo urejeni kotički za poležavanje v sedežnih vrečah. »Med tekmovanji bodo od tod tekmovalce spremljali sodniki in DJ pa tudi fotografi,« je Wraber razlagal ob razgledu na tekmovalno steno šutalnico. Prvo tekmo v Bolder Sceni napovedujejo 24. maja. To bodo kvalifikacije za mednarodno tekmovanje v balvanskem plezanju Triglav The Rock, na katerem pričakujejo najboljše plezalce sveta, finale pa bo dan zatem na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tudi sicer si obetajo gostovanje tekem različnih ravni; od lokalnih do državnega prvenstva ter mednarodnih tekem.

Odraz tradicije slovenskega plezanja

V začetni fazi je pri projektu sodeloval arhitekt Sinan Mihelčič, ki je glavno odliko stare proizvodne hale še poudaril; vhod je prestavil za nekaj metrov, pod nadsvetlobnik, prostor pa pustil odprt vse do njegovega vrha, kakšnih osem metrov visoko. Čeprav so na ta račun izgubili nekaj prostora, zdaj ugotavljajo, kako veličastno in prijetno deluje ta odprti prostor z galerijo.

V izvedbeni fazi je projekt prevzela arhitektka Jerica Polončič, ki je načrtovala in oblikovala preostali del, recepcijo z garderobnimi omaricami in lokalom ob vhodu, ter prostore v prvem nadstropju, torej vadbeni sobi, sobo za masažo, sanitarije, delovno sobo za ekipo, skladišče in pisarno. Tudi ona se je trudila čim bolj ohraniti kakovostne prvine industrijskega objekta, njegovo odprtost in osvetljenost, za opremo pa je izbrala naravne materiale.

»Plezalci so povezani z naravo, plezanje se je razvilo v gorah in pokrajini, posejani z balvani, zato smo poskušali uporabiti materiale, ki delujejo naravno. Brušeni beton spominja na skalo, v barskem delu je veliko zelenja, med barvami prevladujejo večinoma sivi, antracitni in zeleni toni. Ograje in oprema so iz vezane plošče, enako kot plezalne stene,« je pojasnila osnovno zamisel. Luknjice v plezalnih stenah, v katere plezalci vpenjajo oprimke, se, denimo, zrcalijo tudi v lesenih garderobnih omaricah z luknjicami. »Je pa projekt od začetka do konca potekal po zelo neustaljenih tirih. Vanj se je vključilo veliko ljudi, med njimi ogromno plezalcev, in vsak je po svoje pripomogel h končnemu rezultatu,« je povedala sogovornica. Kot najtežjo nalogo med vsemi je z nasmeškom navedla: »Prepričati plezalce, da potrebujejo stopnice.« Po Wrabrovih besedah pa je bil velik izziv tudi, kako z minimalnim vložkom tako pri nakupu luči kot z mislijo na porabo električne energije razsvetliti plezalno dvorano, ki je zelo tridimenzionalen prostor.

V čem je Bolder Scena posebnejša od drugih plezalnih dvoran? »Poleg tega, da je največji balvanski center v Sloveniji in da je prvi takšen v Ljubljani, ki bo za mnoge plezalce bližji kot doslej največji koprski, bi rekel, da je predvsem odraz tradicije slovenskega plezanja. Imamo mednarodno izkušeno ekipo postavljavcev smeri in trenerjev, obenem pa smo stkali še nekakšno plezalno skupnost, ki se zdaj seli sem, na Magistrovo 1. Drugi centri so bolj rekreativno usmerjeni, mi imamo poleg tega tudi stene, ki so primerne za najboljše na svetu in tudi računamo na to, da bodo k nam hodili tuji tekmovalci, ki si zaradi uspehov slovenskih plezalcev zelo želijo trenirati z nami,« je odlike povzel sogovornik.

»Slovenskost« plezalnega centra bodo podprli še z nagrajenimi stoli nicoless slovenskega oblikovalca Primoža Jeze in proizvajalca Donarja, v ponudbo pijač pa uvrstili pivo slovenskih butičnih craft pivovarn. (Klub) Stena se tako z vsem opisanim dobesedno seli na Sceno. Tam bo naenkrat lahko plezalo med 150 in 200 obiskovalcev.

Oznake: PLE, pleBAL
eXTReMe Tracker