NaProstem: ... urbano plezanje dober trening?
Urbano plezanje ali kot mu slengovsko pravijo buildering je plezanje po znanjih delih stavb in drugih umetnih struktur kot so na primer mostovi in obzidja.
Slengovski izraz buildering, ki ga plezalci največkrat uporabljajo, je zloženka iz angleških besed »building« (stavba) in »bouldering« (balvansko plezanje). Lepši slovenski prevod, urbano plezanje, enako namiguje, da aktivnost vključuje plezanje po strukturah, ki so delo človeških rok.
Seveda pa v našem primeru ne govorimo o nevarnem trendu urbanega plezanja, ki se je sodeč po različnih videoposnetkih prevzel svet, kjer se posamezniki lotevajo vratolomnih podvigov plezanja na visoke nebotičnike. Verjetno ni potrebno izpostavljati, da je to početje nevarno in nezakonito.
Urbano plezanje o katerem govori ta prispevek je pri nas prisotno že vrsto let. Je veliko bolj sorodno balvanskemu plezanju in na ta način plezalci osvajajo različne probleme na krajših delih zgradb. Generacije plezalcev, ki niso imele možnosti treninga na notranjih umetnih stenah so morale biti iznajdljive in tako so plezalci za trening izkoristili vse kar so lahko - tudi dele stavb in ostalih umetnih struktur.
V Sloveniji najdeš kar nekaj različnih lokacij, kjer je možno urbano plezanje in tudi te lokacije so med plezalci zelo priljubljene. A plezalci neradi izpostavljajo te lokacije, saj se bojijo, da bi prišlo do preobremenjenosti. Medtem ko večina lastnikov zemljišč to aktivnost ne odobrava, nekateri, kot na primer Koloradska univerza v Boulderju ter Univerza Tufts, urbano plezanje na mnogih krajih prezrejo in ga dovoljujejo.
Dober trening in še boljši prostor za druženje!
O urbanem plezanju smo se pogovarjali tudi z Davidom Debeljakom. David je inštruktor športnega plezanja, postavljavec smeri in med drugim tudi poučuje mladino in odrasle na različnih delavnicah in tečajih. Je tudi vodja 5-dnevnih intenzivnih mladinskih priprav, ki jih vsako leto v poletnih mesecih organizira Plezalni center Ljubljana. In del teh priprav je tudi urbano plezanje. In zakaj je temu tako? »Dejstvo je, da je v Ljubljani urbano plezanje del neke plezalne kulture in zgodovine. Je zelo zanimiva stvar! Včasih, ko ni bilo teh notranjih umetnih sten so na Rimskem zidu in na ljubljanskem grajskem obzidju besno trenirali in dejansko zaradi tega tudi zelo napredovali za plezanje v skali.«
Seveda pa se urbano plezanje ni prisotno samo v Ljubljani temveč se pojavlja povsod po Sloveniji, kjer plezalci izkoristijo vsako priložnost in mesto za plezanje in »trening prstov«. Mostovi, obzidja in deli stavb so kot nalašč za vsakega urbanega plezalca.
Kot pojasni Debeljak, sam deli urbano plezanje na dve veji: urbano plezanje na umetnih stenah v telovadnicah ter umetno plezanje na različnih strukturah in mostovih. Pri nas je najbolj poznan element urbanega plezanja ljubljanski Rimski zid na Mirju.
»Plezanje po takih strukturah kot je Rimski zdi je odličen trening predvsem za rekreativce, za tiste ki plezanje trenirajo mogoče ne predstavlja takega izziva. Je pa tovrstno plezanje super način druženja, predvsem poleti, ko ni tako zabavno viseti v raznih telovadnicah. Zato našim mladincem želimo predstaviti tudi ta del slovenske plezalne kulture.«
Ali plezalci s svojim početjem škodujejo največjemu ostanku rimske Emone?
Večkrat so se že pojavila različna mnenja in namigovanja, da plezalci s svojim početjem, pravzaprav škodijo ostankom Emone. »Vsekakor se na zidu poznajo sledi magnezija, ampak ne bi pa rekel, da ga s tem kakorkoli poškodujejo. Važno je da ni kakšnega vandalizma! Pomembno je tudi, da ni prisotno obnašanje, ki bi motilo stanovalce,« poudari in doda, da je bonton pomemben del plezalne kulture. »Plezalci se zavedamo, da ko nekam pridemo se je potrebno primerno obnašati in na rimskemu zidu ni nič drugače. (M.V.)