Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Lepotice na robu izumrtja

imageVečer, Celjsko - Rozmari Petek: Velikonočnica, ki se je te dni že razcvetela, in modri encijan sta lahki tarči egoističnih "ljubiteljev narave" ...

Pisalo se je leto 1899, ko so Janeza Rekarja iz Mojstrane zaradi ruvanja planik obsodili na šest ur zapora. Da je ogrožene rastlinske vrste prepovedano trgati v naravi, je namreč že leto poprej zapovedal Franc Jožef. Piše se leto 2019, ruvanje, teptanje in celo kraja ter nadaljnja prodaja semen ogroženih rastlin se, brez posledic, nadaljujejo.

imageProstovoljci, ki vsako leto zavarujejo rastišča velikonočnice na Boču in Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur ter jih nato vse dni cvetenja poskušajo čim več tudi fizično varovati, opažajo, da vsako leto kdo v množici obiskovalcev izruva kakšno rastlino, mnogi pa v ihti za najboljšo fotografijo kakšno tudi pohodijo.

Prav te dni se je kosmata lepotica z vijoličastimi cvetovi razcvetela. "Pred desetletji, ko sem sam začel pomagati pri varovanju, smo letno našteli tudi po tisoč cvetov in več, danes jih le še okoli 300," opisuje Ivan Borovnik iz Planinskega društva Poljčane. "Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, med njimi klimatske spremembe, neustrezen pH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je tudi število opraševalcev. Z umetnim zasajanjem so ugotovili, da je uspešno le v desetih odstotkih. Današnji problem na rastišču so ljudje - obiskovalci, ne pa planinci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do 3000 obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo majhne popke cvetov. Drugi problem pa so živali - psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice," opaža Borovnik.

Storilcev niso našli
imageBoč s tremi rastišči in Boletina z enim, a najbolj bogatim, so edina štiri rastišča te zavarovane rastline v Sloveniji. Podobne težave, kot jih imajo trenutno na Boču in Boletini, bodo čez dober mesec imeli na Lovrencu pri Lisci, ko se bo razcvetel Clusijev svišč, bolj poznan kot modri encijan.
"Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je ohranil le na nekaj lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci," pravi Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica. Rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu je botanični naravni spomenik, planinci so postavili informativne table in leseno ograjo. Ker so primerki encijana še vedno izginjali, so v času cvetenja uvedli še fizično varovanje.
"A zakonodaja, informativne table, plot, medijske objave, ozaveščanje obiskovalcev in čuvaji žal ne preprečijo plenjenja v celoti. Encijan še vedno izginja. Poleg uporabe korenik za pripravo alkoholne pijače je zdaj obsežnejše presajanje za domače skalnjake in grobove. A za pripravo pijače se praviloma uporablja korenike rumeno cvetočega encijana - košutnika. Tudi presajanje se ne obnese - Clusijev svišč v letu dni žalostno propade. Vsako leto je po cvetenju opaziti izkopne luknje. Posledice enega najhujših tovrstnih ekoterorističnih dejanj so opazili domačini oktobra 2017, 60 izkopnih mest. Izkop je bil narejen na način, da je bilo posledice težko opaziti. Pohvaliti velja hitro odzivnost policije, ki pa žal storilcev (še) ni našla," dodaja Klenovšek.

Tudi do osem let zaporne kazni
Če bi ga dobili, bi storilcu grozila zaporna kazen od tri leta zapora pa celo do osem. Vendar pa, kot je na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije, dejala višja kriminalistična inšpektorica Uršula Belaj, storilce precej težko izslediti. "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da ob prijavi policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," je dodala Belajeva.

Klenovšek je opomnil, da bo leta 2022 stoletnica zakonsko urejenega varovanja Clusijevega svišča. "Bomo morali ob tem za zadovoljne poglede obiskovalcev na kraljevsko modrino predhodno 'posaditi' plastične svetove? Ali je res v dobi demokracije in poplavi informacij prepričanje večine ljudi še vedno, da lahko zadovoljijo prav vsako trenutno potrebo? Za spominski posnetek prestopiti ograjo, pohoditi sosednje cvetove, z izkopanimi primerki polepšati svoj dom? Mogoče bi bilo drugače, če bi 'nekdo' lokacijo Lovrenc tržil. Pa tudi kakšna medijsko podprta kazen bi naredila veliko dobrega," zaključi Klenovšek.

Rozmari Petek
Fotografiji:
 (1) Velikonočnica in druge zavarovane rože
so vedno najlepše v naravi. (Ivan Borovnik)
(2) Na temo ohranjanja zavarovanih vrst rastlin je 
opozorila tudi Planinska zveza Slovenije. (Manca Čadež)


Lov na rastline
Nekateri, predvsem tujci, se na svojih blogih pohvalijo, kje in kako so pridobili kakšno zavarovano rastlino. Kot je razbrati, je njihova tarča velikokrat Slovenija, saj so telohi in zvončki v tujini zelo cenjeni in iskani. Pri tem bodisi izkopljejo rastline bodisi nabirajo semena z namenom, da jih v svojih rastlinjakih razmnožijo in prodajajo. Nihče od njih, četudi so zapisi povsem zgovorni in jasni, (še) ni bil kaznovan.

Premalo varuhov
Planinska zveza Slovenije že od leta 1957 izvaja gorske straže; kasneje so izobraževanje nadgradili še s programom varuh gorske narave. Trenutno je aktivnih več kot 300 varuhov gorske narave in več kot 700 gorskih stražarjev, kar je glede na perečo okoljsko in naravovarstveno problematiko gorskega sveta zdaleč premalo, ugotavlja načelnik Komisije za varstvo gorske narave Marijan Denša. V Sloveniji je poznanih 3200 rastlinskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih jih je 727.
 

Vecer.si 13.03.2019; 06:02
Lepotice na robu izumrtja

Vsako leto kdo v množici obiskovalcev izruva kakšno rastlino

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti