Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kraški rob

Marca 2019 je izšla nova izdaja vodnika po Kraškem robu, tokrat še bogatejša in obsežnejša, saj ...

... se območju pridružujeta Vipavska in Goriška regija s plezališči Vipava, Vipavska Bela, Dolge Njive, Lijak in bolderiščem Vitovlje. Kot vedno se trudimo vsako izdajo izboljšati in dvigniti na še nekoliko višji nivo.

Novi vodnik tako sedaj obsega že 20 plezališč in preko 2600 smeri v Sloveniji in Italiji.
Posodobljena, na novo poslikana in preverjena so bila tudi vsa ostala plezališča: Osp in Mišja peč, Črni Kal, Črnotiče in Risnik na slovenski ter Napoleonica, Santa Croce, Costiera, Aurisina, Grotta Katerina, Sistiana, Doberdo in Val Rosandra na italijanski strani.

     

Vodnik je oblečen v bolj trpežno platnico s priročnim trakcem, ki bo prišel prav, saj se je zredil že na poštenih 432 strani. Vsem, ki se zadeva zdi pretežka za tovorjenje pod steno pa bo gotovo všeč, da je v ceno vodnika brezplačno vključena tudi aplikacija Vertical Life, s katero na vašem mobilniku dobite dostop do vseh plezališč v knjigi.

Kot ste že vajeni, vodnik natančno, zabavno in informativno pokriva vsa plezališča v regiji, s posodobljenimi ocenami in linijami smeri, od katerih je vsaka označena na foto skici, pogosto iz več kotov. Vodnik kombinira panoramske-drone fotografije od daleč z izjemno praktičnimi DOFAP fotografijami pogleda izpod stene, kar je situacija, ki jo kot plezalec tudi vidite, ko iščete smer.

Vsebini je dodanih veliko informativnih tekstov o zgodovini, kulinariki in naravi, pa plezalski nasveti, intervjuji s pomembnimi plezalci ter kakšna zabavna zgodba za prosti čas. Vse skupaj dopolnjuje kopica odličnih fotografij in na koncu priročen seznam smeri po plezališčih, ne smemo pa pozabiti tudi na rest day odsek z namigi, kaj se vam splača obiskati in pogledati, ko ne plezate.

V prenovljeni zasnovi bodo na svoj račun prišli tisti s slabšim vidom, saj je pisava občutno zrasla, kot tudi predstavitvena stran in fotografije sten. Opis plezališča je poleg praktičnih ikon razdeljen na pregled vremenskih razmer, stila plezanja, udobja za otroke in varnost ter primernost plezališča z namigi za posamezne nivoje plezalcev, včasih pa ostane kaj prostora tudi za kak zgodovinski utrinek ali anekdoto. Vse smeri na skicah so za lažjo uporabo barvno kodirane po ocenah.

     

Vodnik je v celoti dvojezičen, v slovenščini in angleščini, s kratkimi prevodi v nemščino, italijanščino, hrvaščino in francoščino.

Z nakupom podprete tudi sklad za preopremljanje OSP, katerega zaveznik smo. Po le nekaj obiskih plezališč iz vodnika vam gotovo ne bo žal, da ste svoje težko prigarane evre vložili v to najpopolnejšo enciklopedijo plezanja po Kraškem robu in širše.

Vsem dosedanjim uporabnikom pa gre zahvala, da nam s svojo podporo omogočate, da gradimo vizijo vodnika še naprej v korist plezalcev, območja in vseh, ki si delimo Kraški rob.

Krimp.si: marec 2019 | Facebook: Krimp.si
Od severnega Jadrana do Vipavske doline
   20 plezališč, smeri 2600+, št. strani 432
   Cena 26,50 EUR (vključena je poštnina)

Naročajte na info@krimp.si (s kontakti in količino), po plačanem predračunu boste vodnik dobili po pošti.

  Foto naslovnice: Luka Tambača


3 komentarjev na članku "Kraški rob"

Iztok Snoj,

Po moje gre za izgubljanje lastne identitete in samospoštovanje kot naroda. Naroda, ki je na tem prostoru najstarejši, avtohton od nekdaj. Tako gredo Ljubljančani raje smučati na Gerlitzen kot na Osojščico, ime Mokrine jim je manj uglajeno od Nassfelda itd. Tako pač je. Vendar je obenem lepo videti, da vsem pa le ni vseeno.


Igor Pavlič,

Pravzaprav je ta odsotnost slovenskih imen škandal! Čudim se urednikom in založniku za takšno odločitev in pričakujem njihov odziv, le kaj bodo povedali v "opravičilo". Takole Italjani predstavljajo Črni kal, Osp in Kubed recimo, ignorirajo slovenska krajevna imena! http://revitas.org/it/itinerari-turistici/bellezze-culturali/san-sergio-ospo-covedo,40.html


Andrej Kecman,

Pozdravljam vsak trud, delo, zagnanost, in lepo je, da se pišejo vodniki.

Polagam pa na srce slovenskim izdajateljem, da naj uporabljajo najprej slovenska imena krajev v zamejstvu (Milje, Sesljan, Križ, Glinščica,...) potem pa šele upoštevamo dvojezičnost, ne vidim jih ne v predstavitvi, ne na zemljevidu. Če jih bomo pozabili mi, jih bo kdo drug še raje. Noben vodniček izdan v Sloveniji brez slovenskih poimenovanj krajev v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska) ne bi smel ugledati luč sveta.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti