Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ponovno med nami


Moštvo Kangbačen 1965: od leve Andlovic, Butinar, Debeljak, Dimitrov, Govekar, Humar. Jerin, Juvan, Sazonov, Šimenc, Škarja, Župančič; arhiv Tone Škarja

 

torek, 12. marec 2019, ob 05:29, Žarko Rovšček, ogledov: 635

V naslednjem tednu in naprej se nadaljujejo predstavitve knjige Jožeta Andlovica, Kadar boš na rajžo šel 

... – Dnevnik himalajskega zdravnika (Kangbačen 1965), ki jo je ob svojem 70-letnem jubileju izdala Postaja GRS Tolmin – PD Tolmin.
14. marca ob 19. uri v Šempetru pri Gorici, 15. marca ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in 23. marca ob 19. uri na Grahovem ob Bači (PD Podbrdo).
Predstavitve bosta povezovala urednik knjige Žarko Rovšček in alpinist Peter Podgornik, ki bo ob diaprojekciji predstavil pot odprave v pogorje Kangčendzenge, v Mojstrani pa se obeta tudi nekaj kulturnega programa. Njihov namen je čimbolj približati knjigo bralcem in tistim, ki so Jožeta Andlovica poznali ali doživljali. V Posočju namreč zaradi svoje človeške drže v številnih pripovedih sodobnikov nastopa že skoraj kot pravi »gorski zdravnik«. Takega poznajo tudi številni slovenski in tuji himalajci.

Od prve predstavitve, ki je bila lani 19. decembra v Tolminu, in je bila obenem tudi prijeten spominski večer, o katerem smo že poročali, je izšlo tudi nekaj več ali manj obsežnih zapisov oz. komentarjev o knjigi, kot npr. Toneta Škarje v Planinskem vestniku (Knjigi na rob, PV 2019/2, str. 62), Janje Kragelj v februarski številki mesečnika Primorskih novic - Goriška (Dnevnik himalajskega zdravnika Jožeta Andlovica, str. 8), Marjana Raztresena v prilogi Dela in Slovenskih novic – Super 50 (Prvi koraki na vrh sveta, str. 16) ter Cvetke Jug v glasilu PD Tolmin (Dnevnik himalajskega zdravnika dr. Jožeta Andlovica, Krpelj 24-2018, str. 33).

Tone Škarja je knjigo označil kot »zgodovinsko fresko«, lahko bi rekli tudi mozaik, saj je urednik dnevniško pripoved Jožeta Andlovica prepletel z odlomki iz dnevnikov ali zapisov njegovih tovarišev z odprave, kar ji ob prijetnem in včasih šegavem »dohtarjevem« slogu pisanja daje pogled na iste dogodke z več strani.
Če dodamo še uredniško spremno besedo, v kateri so spomini še živečih članov takratne odprave na dr. Andlovica, pregled odmevov v tedanjem tisku med odpravo in po njej, komentar objav v nekaterih drugih knjižnih delih ter biografske predstavitve članov odprave, dobiva knjiga tudi dokumentarno ozadje; toliko bolj, ker po vrnitvi himalajcev domov kljub prvotnemu namenu ni prišlo do izdaje celovitega knjižnega dela, ki bi pošteno in na enem mestu ovrednotilo njihove napore, jih predstavilo javnosti. Na straneh knjige Jožeta Andlovica zaživijo številne, že malo zaprašene in več kot petdeset let stare fotografije članov odprave iz časov nekdanje proslule jugoslovanske gospodarske reforme, ki polna vsesplošnega odrekanja ni mogla ustaviti visoko letečih načrtov Planinske zveze, še manj pa zagnanih fantov in mož, da se ne bi podali na dolgo pot v oddaljeno gorstvo. Ustavila jih ni, je pa za njimi raztegnila svoje mogočne lovke. Podražitvam nosaških tarif in drugim nenačrtovanim stroškom je bil proračun odprave kos le tako, da so se njeni člani varčevali pri številu nosačev (redukcija tovorov) in se odrekali celo bolj spodobni, čeprav nujni prehrani. Dodatno in obljubljeno skromno denarno nakazilo iz domovine je šele na koncu komaj zakrpalo številčne minuse tega podjetja. A možje in fantje se niso dali. Z malo več sreče in tudi drugačne taktike bi dosegli 7903 m visok vrh Kangbačena. O vsem tem nam pripoveduje Jože Andlovic, ki ga dopolnjujejo njegovi tovariši. Škarja v svojem zapisu ocenjuje, da ob dokaj poznem izidu tega knjižnega dela, prav velika časovna razdalja, ki nas loči od takratnih dogodkov, »daje nadih dragocene patine«.

Oznake: ALP, BIB, HIM, VTG
eXTReMe Tracker