Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorske rožice plenijo

Slovenske novice, 06.03.2019
Gorske rožice plenijo za v šnops in na grobove



Z novinarske konference PZS (foto Manca Čujež) 
 


Velikonočnica na Boču  (foto Ivan Borovnik) 

 


Clusijev svišč se je na rastiščih zunaj visokogorja ohranil le na nekaj lokacijah, tudi na Lovrencu in Velikem Kozju (foto Dušan Klenovšek) 

 

četrtek, 7. marec 2019, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 649

Slovenske novice - Tina Horvat: ... za v šnops in na grobove
PZS - Manca Čujež: Velikonočnica in Encijan - bomo ...

PZS in varuh gorske narave Dušan Klenovšek opozarjata na množično ropanje gorskega cvetja - Vse skupaj dobiva razsežnosti organiziranega kriminala, velikonočnici in encijanu grozi izumrtje

        LOVRENC PRI LISCI, BOLETINA PRI PONIKVI, LJUBLJANA
Že večkrat smo v Slovenskih novicah opozorili na plenjenje naših zaščitenih rastlin. Nazadnje smo pred dvema tednoma razkrivali, kako lovci na zvončke v tujini kujejo izjemne zaslužke s pri nas izropanimi čebulicami, po njih prihajajo celo organizirano - z letali. Prav te dni pa na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na organiziran kriminal pri ropanju velikonočnice in clusijevega svišča, ki jima zaradi tega grozi izumrtje.
Na PZS se sprašujejo, ali bo treba že kmalu posaditi plastične nadomestke.

Ropanje je ekološki kriminal

»Pojavljajo se primeri neorganiziranega ter celo organiziranega, lahko bi ocenili načrtnega izkopavanja in odtujevanja rastlin. Tovrstno, po večini nočno ropanje cvetja in uničevanje rastišč ima že elemente ekološke kriminalitete, zato se morata s tem ukvarjati tudi inšpekcija in policija. Upamo, da bodo storilce odkrili in razkrili ter tako prispevali k ohranjanju naše prelepe narave,« je opozoril Marijan Denša, načelnik Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije. Ogroženi gorski cvetlici sta prav te dni v razcvetu, kot opozarjajo varuhi narave, pa je prav to čas, ko so v največji nevarnosti, da jih izkopljejo. Na štirih rastiščih na Boču pri Poljčanah in v Boletini pri Ponikvi cveti velikonočnica (Pulsatilla grandis). Krhka cvetlica velja za pravo evropsko\ čudo, saj v vsej južni Evropi cveti le v Sloveniji. Na Sv. Lovrencu pri Lisci pa je te dni v razcvetu prelep encijan - clusijev svišč (Gentiana clusii), že mnoga leta simbol slovenskih gora in planincev. Kljub temu da so rastišča teh zaščitenih rastlin zaradi izkopavanja in malomarnega teptanja zaščitili z zakonom ter varovalno ograjo, tablami ih celo z gorskimi stražami, se plenjenje nadaljuje.

V skalnjaku ne zraste

Prvi je pred nekaj leti na ropanje gorskega cvetja opozoril Dušan Klenovšek, strokovni svetovalec PZS, sicer pa varuh gorske narave in gorski stražar Planinskega društva Lisca Sevnica. Leta 2013 sta s kolegico, tudi varuhinjo gorske narave, po naključju odkrila blog in časopisni članek iz britanskega Telegrapha o tem, kako je nekdanji bankir postal znan lovec na rastline, pri tem se je na svojem blogu hvalil, kako hodi na prave plenilske pohode v Slovenijo in na Balkan in potem v Veliki Britaniji razpečuje zvončke, teloh, encijane, kranjske lilije in še mnoge zaščitene vrste. Seveda gre za že razvpitega Toma Mitchella, ki se je po intervenciji slovenske policije preusmeril samo na zvončke in telohe.

A če gre pri zvončkih za razširjen mednarodni črni trg, so za izumrtje velikonočnice in clusijevega svišča najbolj nevarni kar domači plenilci gorskega cvetja. Kot nam razloži Klenovšek, se je na Lovrencu na pobočju Lisce že od nekdaj izkopavalo encijan: »Priljubljena žgana pijača se sicer dela iz korenin druge vrste encijana, predvsem košutnika, ki je rumene barve. A na žalost je na sliki zaradi komercialnih interesov vedno modri encijan, zato so na Lovrencu mnogi izkopavali tega, ki je zelo redek in ima tudi veliko manjše korenine, zato je škoda še večja. Poleg tega je encijan zelo priljubljen v skalnjakih in na grobovih, vendar ljudje sploh ne vedo, da se clusijev encijan ne pusti udomačiti in se ga ne da presajati.«

Ostalo je 60 lukenj

Da gre za resnično hudo plenjenje, se je izkazalo oktobra 2017, ko so na Lovrencu našli kar 60 izkopnih lukenj. Klenovšek pove, da je očitno šlo za zelo strokoven izkop; saj so luknje tudi temeljito prekrili, zato jih kmalu sploh ne bi odkrili. Policijska preiskava niti do danes ni našla storilca, po vsej verjetnosti so korenine končale pri proizvajalcu grenčice. Težko si je predstavljati, da bi kdo potreboval toliko rastlin s korenino vred za domače potrebe.

Podobno je z rastišči velikonočnice na Boču in v Boletini pri Ponikvi. »Gre za krhko in zelo občutljivo rožo, ki je zaradi redkosti zelo privlačna za botanične navdušence. Že nekaj časa imamo občutek, da vsa Slovenija hodi gledat velikonočnico, saj so prav v tem času organizirani številni avtobusni izleti na to območje. A taka masa ljudi je za to občutljivo rastlinico lahko usodna, če pride na dan 500 ljudi, jo lahko v nekaj sekundah poteptajo in uničijo! Vsak jo hoče videti od blizu in fotografirati.« Zaradi izjemnega navala so že pred nekaj leti rastišča encijana in velikonočnice zaščitili z ograjami in opozorilnimi tablami ter organizirali žive straže, prostovoljce planinskih društev, ki so v času cvetenja stražili po rastiščih in odganjali morebitne roparje. A prav nič ne pomaga, plenjenje se nadaljuje. Klenovšku se zdi prav neverjetno, da se v teh časih takšnega ropanja nikakor ne da ustaviti. »Sam ne vem, kako bi se morali lotiti teh nepridipravov. Bi bolj zaleglo ozaveščanje ali trši prijemi? Zdi Se mi, da so bile včasih veliko hujše kazni, in tudi dandanes bi verjetno veliko bolj zaleglo, če bi se komu izreklo hudo kazen, da bi potem vsi videli, da se tega pač ne dela.« Povedal je še, da je Janez Rekar iz Mojstrane pred 120 leti zaradi ruvanja planik šest ur preživel v zaporu, medtem ko dandanes ni nobenega podobnega primera.

Ne uničujmo naših simbolov

»Pohoditi, poškodovati ali uničiti nekaj tako lepega, kot so prelestne gorske cvetlice, je za ozaveščene planince neprimerno dejanje. Planinsko cvetje ima za slovenske planince in osrednjo planinsko organizacijo velik simbolni, vzgojni, izobraževalni, ozaveščevalni in povezovalni pomen. Planinsko cvetje je v simbolih mnogih planinskih društev, clusijev svišč je simbol Komisije za varstvo gorske narave PZS,« opozarjajo na PZS.


PZS, 06.03.2019 12.50: Velikonočnica in encijan - Bomo občudovali le še plastične cvetove?

Velikonočnica v Boletini in na Boču se že razcveta, Clusijev svišč bo na Lovrencu zacvetel aprila. Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave, torej tudi planinskega cvetja, delovati predvsem preventivno - z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. Na zadnjih rastiščih izjemno redke in zato izredno ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu že desetletja izvajajo varovanje z ograjo in prostovoljci, ki obiskovalce tudi podučijo o življenju in pomenu teh posebnih cvetlic in z opozarjanjem neprevidnih ali objestnih obiskovalcev skrbijo za varnost rastlin in rastišč. Pojavljajo pa se tudi primeri načrtnega izkopavanja in ropanja rastlin, kar je kaznivo dejanje.

Prizadevanja za varstvo narave segajo že v konec 19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije. Leta 1898 je cesar Franc Jožef prav na pobudo SPD podpisal zakon za zaščito Blagajevega volčina in planike, ki je simbol planincev in planinskih organizacij po vsem svetu, leto pozneje pa je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu. 120 let pozneje sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici - velikonočnica na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na rastišču Lovrenc (pri Lisci) ogroženi, velikonočnica morda celo pred izginotjem. Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se zaradi neprimernega obnašanja obiskovalcev uničevanje zavarovanih rastlin, ki sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, nadaljuje. Bomo občudovali le še plastične cvetove?

Slovensko planinsko društvo je bilo pobudnik za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, leta 1954 je bila na pobudo dr. Angele Piskernik ustanovljena gorska straža, v obdobju 1998-2001 pa je Planinska zveza Slovenije (PZS) program varstva gorske narave nadgradila s programom varuh gorske narave ter z njim pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Več kot 300 varuhov gorske narave, več kot 700 gorskih stražarjev in drugi naravovarstveno angažirani planinci so povezani v Komisiji za varstvo gorske narave PZS, poslanstvo katere je - kot poudarja njen načelnik Marijan Denša - skrb za varstvo gorske narave s pomočjo vzgoje, usposabljanja in osveščanja - tako znotraj planinske organizacije kot širše, zlasti med drugimi obiskovalci gorskega sveta. "Problematika varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je stalnica v naših prizadevanjih. Gorsko cvetje je sestavni del gorske narave, pomemben del njegove biotske pestrosti in raznolikosti, zato ga moramo ohranjati. Raste v izjemno zahtevnih pogojih naših gora, zato je redko in ogroženo. V planinski zvezi želimo delovati predvsem preventivno, torej z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem, kar edino rodi rezultate na dolgi rok. Žal to včasih ni dovolj, tedaj je potrebna pomoč inšpekcije in policije," poudarja Jože Rovan, predsednik PZS.

Na ozemlju Slovenije je poznanih 3200 rastlinskih vrst, na Rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst pa jih je navedenih kar 727, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je "prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvsem iz narave, odvsem iz narave ali zbiranje rastlinskih vrst in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti". Da so slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru Angleža Toma Mitchella, podjetnega lovca na rastline, ki ga je v članku Ropanje gorskih zakladov v Planinskem vestniku opisal Dušan Klenovšek. Primer večjega plenjenja encijana so oktobra 2017 opazili na Lovrencu, in sicer 60 izkopnih mest, ki kažejo na organizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje. V Boletini in na Boču začenja cveteti velikonočnica, kjer imajo v času njenega cvetenja organizirana tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki jo je najti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.

Velikonočnica z gosto dlakavim, zvončastim cvetovom vijoličaste barve sodi v rod kosmatincev in cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu je običajno v času velike noči, letos že nekoliko prej. "Rastišče v Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur je veliko 1,7 hektarja in največje od štirih danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Domačini so velikonočnico občudovali že pred zaščito v sredini devetdesetih let, a takratni lastniki zemljišča niso imeli veliko posluha za zaščito rastline, kar se je začelo celovito urejati leta 2006, ko je občina odkupila celotno zemljišče rastišča in prek razpisa oddala koncesijo urejanja, vzdrževanja in informiranja TOD Ponikva. Število velikonočnic se giblje med 800 in 1.700 primerki. Prostovoljci postavimo zaščitno vrvično ograjo in jo po cvetenju tudi odstranimo, postavimo in kasneje odstranimo informacijski kiosk za dežurstvo ter vodimo, informiramo in pazimo na dogajanje na rastišču ob sobotah in nedeljah, ob najavi tudi vodimo skupine obiskovalcev med tednom. Ogled je možen do vrvične ograje, ki ločuje oz. ščiti travniški del z rožami. Na enem delu pa je pot speljana tako, da omogoča bližnje srečanje obiskovalcev z velikonočnico in s tem tudi fotografiranje," razloži Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, člani katerega poleti rastišče tudi pokosijo in odstranijo slamnato travo, jeseni pa še del grmovja, da ob robovih ne prihaja do zaraščanja travne površine. Nad informacijskimi tablami tako na Ponikvi kot Boču bdi Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.

Na Boču se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, zaščitenih od leta 1991, in sicer so to Bočka ravan (planinski dom, 660 m), Galke (550 m) in Ljubično (330 m), nekdaj je bilo videti okrog tisoč cvetov, v zadnjem desetletju pa je na vseh treh rastiščih okrog 300 cvetov, opiše Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, kjer si že desetletja prizadevajo za ohranitev te zavarovane rastline. "Pred 30 leti smo postavili lesene ograje in jih redno vzdržujemo. Varovanje traja vsako leto do 20 dni, pri njem sodeluje skupina 40 prostovoljcev - gorskih stražarjev, varuhov gorske narave ter planincev našega in okoliških planinskih društev. Na rastišču imamo oglasne in opozorilne table, v lokalnem tedniku objavljamo opozorila in naše aktivnosti za ohranitev velikonočnice. Varuhi tudi obveščajo o ogroženosti in kakšno škodo povzročajo nevestni pristopi na rastišče velikonočnice," pove Borovnik in nadaljuje, da se je pred 20 leti pojavilo veliko izkopavanj celih rastlin, skupaj s koreniko in zemljo, z rastišča so plenili tudi semena, kar je danes redko, pojavljajo pa se druge težave: "Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, med njimi klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je tudi število opraševalcev. Z umetnim zasajanjem so ugotovili, da je uspešno le v 10 odstotkih. Današnji problem na rastišču so ljudje - obiskovalci, ne pa planinci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do 3000 obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo majhne popke cvetov. Drugi problem pa so živali - psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice." Cvet velikonočnice, ki je brez vonja in grenkega okusa, vsebuje strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje.

Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan, je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja, na Lovrencu (711 m) (pri Lisci) in sosednjem Velikem Kozju (993 m) pa uspeva na nižji nadmorski višini in s svojo kraljevsko modrino vabi v Posavsko hribovje. "Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je ohranil le na par lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci," pravi Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica. Rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu je botanični naravni spomenik, planinci so postavili informativne table in leseno ograjo, ker so primerki encijana še vedno izginjali, so v času cvetenja uvedli še fizično varovanje ter leta 2017 tudi razstavo o naravi tega območja. Vse aktivnosti poleg prostovoljnih gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v Javnem zavodu Kozjanski park. "A zakonodaja, informativne table, plot, medijske objave, osveščanje obiskovalcev in čuvaji žal ne preprečijo plenjenja v celoti. Encijan še vedno izginja! Poleg uporabe korenik za pripravo alkoholne pijače je zdaj obsežnejše presajanje za domače skalnjake in grobove. A za pripravo pijače se praviloma uporablja korenike rumeno cvetočega encijana - košutnika. Tudi presajanje se ne obnese - Clusijev svišč v letu dni žalostno propade. Encijan, ki ga opazimo na grobovih in v skalnjakih je 'našemu encijanu' zelo podoben Kochov svišč. Vsako leto je po cvetenju opaziti izkopne luknje. Posledice enega najhujših tovrstnih ekoterorističnih dejanj so opazili domačini Goriškovi oktobra 2017, in sicer 60 izkopnih mest. Izkop je bil narejen na način, da je bilo posledice težko opaziti. Pohvaliti velja hitro odzivnost policije, ki pa žal storilcev (še) ni našla," dodaja Klenovšek, tudi strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave PZS.

Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava kaznivo dejanje 'Nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami', če gre za poškodovanje ali uničenje območja, ki je razglašeno za zavarovano območje ali habitat določene zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje 'Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote'. Za storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora, razloži mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije GPU. Primere policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev in jih obravnava skladno z zakonodajo (ZKP in KZ-1). "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," poziva Belajeva.

Dopolnitve:

 

Komentiraj (1):

Marjeta Štrukelj, petek, 8. marec 2019, ob 01:22

Kar se tiče odkrivanja storilcev – nič še ni zamujenega. Čisto navadnemu laiku in nestrokovnjaku je jasno, da tako strokovno izkopane luknje niso nastale z rokami žalujočih za okrasitev grobov, niti rokami domačih zdravilcev - ranocelnikov, pač pa je skoraj brez senčice dvoma tatove in skrunilce narave iskati med strastnimi »foh botaniki«, katerim po vsej verjetnosti izkopani primerki niso crknili in ima policija še vse možnosti za uspešno delo – da ima le voljo za to.

Če se motim, je to posledica branja romanov »a la Črni tulipan«, morda pa tudi pripovedk iz idrijskih koncev, kjer se je baje nekaj podobnega godilo dražestnemu jegliču, katerega preostala nahajališča je menda najstrožje prepovedano izdajati prav poklicnim rožcarjem.

eXTReMe Tracker