Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ponovno nad ribe

Ponovno nad ribe v Dvojnem jezeru


Foto Stane Klemenc

 

sreda, 6. marec 2019, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 981

Dnevnik - Franc Maleiner: ... v Dvojnem jezeru; 04.03.2019
Dnevnik - Petra Mlakar: ... v Dvojnem jezeru; 27.02.20119

Dnevnik - Franc Maleiner, 04.03.2019:
Ponovno nad ribe v Dvojnem jezeru

Ko prebiram članek s tem naslovom (Dnevnik, 27. 2. 2019), ne vem, ali bi se smejal ali zjokal. Strokovnjaki za varstvo okolja so namreč (podobno kakor pred kratkim na Bledu) odkrili ribe kot glavne krivce za vse slabše stanje Dvojnega jezera v dolini Triglavskih jezer. Sicer se v nadaljevanju omenjajo še kopalci (ki naj bi jih nadzorniki ne opazili veliko) ter končno bližnja planinska koča, ki (kakor zgolj pravijo) naj bi imela zagotovo tudi vpliv na slabo stanje jezera.

Ko smo kot mladi pohodniki pohodniki hodili mimo svojčas še prelepih smaragdnih planinskih jezer, smo v mladostni objestnosti kar nekajkrat (brez teh opisanih katastrofalnih ekoloških posledic) pomočili noge in roke v čisto, ledeno mrzlo jezero. Še zlasti smo uživali pri Krnskem jezeru, kjer so se nam okoli nog nemudoma motali celi roji »kljuvajočih« ribic. Torej svojčas ribice ter kopalci niso bili vzrok onesnaženja. Zatorej lahko kot navedeni vzrok preostanejo le še dejavnosti planinskih koč.

V strokovnem članku (Gradbeni vestnik, januar 2008) sem pred dobrimi 11 leti opozoril na že takratno hudo onesnaženje Dvojnega jezera zaradi uvajanja poletnih, hitro naraščajočih, sunkovitih količin gostinskih in sanitarnih odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih. Na podlagi mojega strokovnega znanja in strokovnih praktičnih izkušenj naših severnih sosedov sem prikazal tudi možne strokovne rešitve teh ekoloških problemov.

Šele po skoraj desetletju so v Planinskem vestniku (štev. 10/2017.pdf) pod naslovom Odgovorni smo tudi za to, česar ne počnemo, objavili povzetek tega mojega strokovnega članka. Vendar je (vodja svetovalne pisarne PZS za planinske koče in vodja projektne naloge Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS) g. Dretnik povzetku pristavil svoj dodatek: Še o odpadnih vodah. V njem mi je pavšalno očital nekaj pretiranih in napačnih ocen, netočnost ter nepreciznost navedb, kakor tudi zastarelost strokovnih podatkov (o dobro delujočih napravah na Bavarskem). Samo mimogrede, moja opazka: strokovne praktične izkušnje so v primerjavi s teorijo večkrat »netočne«, »neprecizne« in vedno zastarele.

Kar zadeva domneve in obtožbe, da ekološki saboterji (celo s pomočjo helikopterjev) načrtno vnašajo v naša visokogorska jezera škodljive ribe, pa želim pomiriti naše okoljske strokovnjake, saj je namreč znano (na primer pri lagunskih čistilnih napravah), da na jezerih in ob njih pristajajoči ptiči nehote vnašajo ikre med njihovim perjem.

Predvidevam, da so po strokovnih nasvetih g. Dretnika medtem zgradili (po trditvah in opažanjih pohodnikov) hudo smrdeči in slabo delujoči čistilni napravi na Komni ter Kredarici. V Dnevniku pa se predlaga tudi nujno potrebno »optimiziranje« delovanja čistilne naprave ob Koči pri Triglavskih jezerih. Očitno so se torej pri gradnji teh naprav uporabile zgolj cenene, vendar pa za visokogorske okoliščine, zahteve ter potrebe neuporabne tehnologije čiščenja.

John Ruskin je svojčas sledeče razglabljal o cenah: »Na svetu skoraj ni stvari, ki jih nekdo ne bi zmogel izvesti nekoliko slabše in jih prodati nekoliko ceneje. Plačati prekomerno ni modro, vendar je še slabše plačati premalo. Ko plačate preveč, ste zapravili le nekaj prekomernega denarja, in to je tudi vse. Nasprotno, če plačate premalo, izgubite včasih vse, saj nabavljeni predmet ali dejavnost nista v stanju izpolniti namenjeno nalogo. Zakon gospodarstva namreč prepoveduje, da bi za malo denarja prejeli visoko vrednost. Če sprejmete najnižjo ponudbo, morate za riziko, v katerega ste privolili, upoštevati oziroma prišteti določeno vrednost. In če ste to storili, potem imate tudi dovolj denarja, da lahko takoj nabavite nekaj boljšega.«

S pravilnim (nekoliko dražjim) zmogljivim načinom čiščenja odpadnih voda in odvajanjem hranilnih snovi mimo Dvojnega jezera bo narava lahko kmalu sama ponovno vzpostavila prvotno zdravo stanje jezera, brez pomoči strokovnjakov za okolje, lovilnih mrež in drugih dragih pripomočkov.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana

Dnevnik, 27.02.2019: Ponovno nad ribe v Dvojnem jezeru

Za vse slabše stanje Dvojnega jezera so krive tudi ribe, ki vanj ne spadajo in ki tja niso zašle po naravni poti, ugotavljajo strokovnjaki za varstvo narave. Pred kratkim so tam naleteli na presenečenje – poleg zlatovčic so v jezeru odkrili še pisance.

»Mislili smo, da bomo odlov zlatovčic v Dvojnem jezeru, ki leži v Dolini Triglavskih jezer, začeli že januarja letos. A ko smo se nanj pripravljali, smo ugotovili, da zlatovčice niso edine ribe, ki živijo v njem, saj smo poleg njih naleteli tudi na pisance. To naše načrte precej bolj zapleta,« poudarja Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije.

Na delo takoj, ko bo sneg skopnel in se bo led stalil

O tem, kako se v ponovnem poskusu (tisti pred skoraj 20 leti ni bil uspešen) lotiti popolnega izlova rib, so se predstavniki zavoda prepričali v tujini.

»Spremljali smo projekt Life v enem od parkov v Italiji. Tamkajšnje jezero ima višjo lego od Dvojnega jezera in v štirih letih jim je uspelo odstranili zlatovčice. Na obisku pri njih smo bili zadnje leto, ko so opravljali še zadnji pregled in v jezeru niso našli nobene ribe več. Primerov, ko bi bilo treba odstraniti dve vrsti rib, v tujini nismo zasledili,« še dodaja Ivanc. »Dvojno jezero je tudi precej degradirano z vidika alg in drugih zarasti, česar v primerljivih projektih, kjer so ribe odstranjevali iz čistejših jezer, ni bilo.«

A na zavodu so nekaj let kovali načrte in letos, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, bodo odšli na teren. »Pisanec je manjši, ima druge zahteve in ga je mnogo težje izločiti oziroma izloviti, zato se ga bomo lotili najprej. Zlatovčica je pravzaprav plenilec pisanca, z njim ribiči v Bohinjskem jezeru lovijo zlatovčice. Ko bomo večino pisancev odstranili, se bomo lotili še zlatovčic,« opisuje Ivanc.

Ko bo sneg skopnel in se bo led stalil, bodo po njegovih besedah najprej preizkusili, kako se pri lovu pisanca obnesejo različne vrste mrež. Potem bodo ocenili, koliko mrež, ki se bodo izkazale za najboljše, bodo potrebovali. Namestili jih bodo in si po potrebi pomagali še z električnim izlovom. V drugi fazi se bodo lotili še zlatovčic. »Po vsem jezeru bomo namestili mreže, ki bodo ostale v vodi tudi pozimi, v ledu, vendar jih bo treba menjati. Najprej vsak dan, ko se vanje ujame več rib, potem pa na daljši rok. Tudi čistiti jih je treba. Ko smo to počeli leta 2000, smo namreč opazili, da se alge hitro zaraščajo na mreže. Ribe sprva mrež ne vidijo in se zlahka ujamejo vanje, po treh dneh pa je na njih že toliko alg, da so mreže dobro vidne in se jih ribe izogibajo,« se spominja Ivanc. Ujete ribe bodo izmerili, stehtali, potem pa humano usmrtili in odpeljali v dolino.

Spreminjajoča se barva jezera je znak za alarm

Da stanje Dvojnega jezera ni ustrezno, naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka (TNP) opažajo prav s porastom živalskih in rastlinskih vrst ter po različnih barvah tega jezera, ki se pojavljajo zaradi cvetenja alg, pravi vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP Sašo Hrovat.

»To je tipičen alarm, da je s tem jezerom nekaj narobe, da je v neravnovesju, sploh z vidika visokogorskega habitata. Za to smo krivi ljudje s svojimi dejavnostmi na jezeru in ob njem,« izpostavlja. Kopanje in športne dejavnosti v jezeru so prepovedani in kršiteljev nadzorniki ne opazijo veliko. Več je po opažanju sogovornikov pohodnikov, ki se v jezeru umijejo, si operejo posodo ali z lačnimi ribami delijo svojo malico. Zagotovo pa ima svoj vpliv, pravijo, tudi priljubljena planinska koča v bližini, ki ima poleti veliko obiska. Prav zato bodo v projektu Vrh Julijcev, kamor spada sanacija Dvojnega jezera, preverili tudi, kako bi lahko optimizirali delovanje čistilne naprave ob koči, omenja Andrej Arih iz javnega zavoda Triglavski narodni park.

Sogovorniki poudarjajo, da ribe v Dvojno jezero niso prišle po naravni poti, temveč so za to potrebovale izdatno človeško pomoč. Na vprašanje, kdo jih je naselil tja in zakaj, nismo dobili jasnega odgovora. Znano je le to, da naj bi bili med glavnimi akterji ribiči, dogodki pa segajo v obdobje okoli leta 1991, ko naj bi ribe v jezero prepeljali celo s helikopterjem. Motivi za takšno dejanje so težko izsledljivi in še težje razumljivi, dodajajo sogovorniki, saj je denimo ribolov, podobno kot druge dejavnosti, v visokogorskih jezerih prepovedan.

Ribe ne spadajo v visokogorska jezera

»Mnogi ljudje si zmotno predstavljajo, da je voda, na primer jezerska, čista, če so v njej ribe. V alpskem svetu to ne drži, saj so ribe preveliki porabniki in onesnaževalci, ki lahko na glavo postavijo ves ekosistem,« opozarja Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije. Ker Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku ni edino jezero, v katero so pred časom naselili ribe, se bodo partnerji v projektu Vrh Julijcev na podoben način kot tega lotili še čiščenja Črnega jezera in jezera na Planini pri Jezeru, dodaja Andrej Arih iz javnega zavoda Triglavski narodni park.


Dolina Triglavskih jezer | Dvojno jezero | ribe | zlatovčica | pisanec | Triglavski narodni park | koča pri Triglavskih jezerih | projekt Vrh Julijcev | varstvo narave | lovljenje rib | prepoved lovljenja | odlov rib | helikopter | mreže | alge | čiščenje | zavod za ribištvo Slovenije

Komentiraj (1):

Tone Škarja, sreda, 6. marec 2019, ob 18:49

Glavni vir problema ni morda tudi koča, temveč PREDVSEM koča. Tu se začne prehrambena veriga za ostali bio svet. A planinci kot planinci, leseni za pametne nasvete.

eXTReMe Tracker