Večer, 05.08.04. Narava, gore, ljudje: Specialiteta na Krekovi koči so veliki in dobri flancati, slastni so koruzni ali ajdovi žganci s kislim mlekom
Tam kjer murke cveto
Specialiteta na Krekovi koči so veliki in dobri flancati, slastni so koruzni ali ajdovi žganci s kislim mlekom
Anica Lotrič je že sedmo leto oskrbnica Krekove koče na 1678 metrov visokem Ratitovcu. Koča je bila nedavno obnovljena, saj so pravkar praznovali že njeno 50-letnico. Marsikaj se spreminja, ugotavljata Anica in njen mož Lojze, ki je predsednik Planinskega društva Železniki, kateremu koča pripada. Lojze našteva spremembe na koči, pridobitve, med sodi tudi elektrika, obnovljena tovorna žičnica in seveda posodobljena koča, ki je zagotovo najlepša daleč naokoli. Vse se spreminja, dobrote iz Aničine kuhinje pa ostajajo vedno enako dobre. Vabljivo dišeča in dobra je jota z domačim kruhom, ki ga čez teden pečejo v koči, ob vikendih pa je obisk prevelik, da bi z njim nasitili vsa usta, saj imajo med 500 in 1000 gostov. Njihova specialiteta so veliki in dobri flancati, slastni so koruzni ali ajdovi žganci s kislim mlekom, ki ga Anica dobi s planine Pečana, približno 20 minut od koče. Pa še bi lahko naštevali. Med šolskimi počitnicami delata v koči tudi sinova, kar nekaj let je z mamo delala tudi hčerka. Potem pa je v koči spoznala fanta, ki je sedaj njen mož! Na Ratitovcu dobite tudi take in drugačne napitke z zdravilnimi rožicami, ki jih je tam okoli ogromno. Ta gora slovi po zelo bogati flori, nenavadno veliko pa je murk, še zlasti črnih murk, tistih, ki dišijo po čokoladi.
Anica pravi, da so jutra na gori čudovita in zato ne zamudi nobenega sončnega vzhoda. Toda ne mislite, da je zjutraj sama; prihajajo že planinci iz doline, da bi videli od jutranje zarje ožarjen svet, ki se tu na Ratitovcu zares razkošno kaže z mnogimi odprtimi razgledi. V pomladnih mesecih poslušajo čudovito petje ruševca, divjega petelina, ki ga je sicer težko slišati, še težje videti. V bližini je več tropov gamsov, ob večerih jih obišče lisica, da pogleda, če je morda ostalo kaj za njo. Živita z naravo in seveda za ljudi. Anica ugotavlja, da so planinci zelo disciplinirani, da spoštujejo lepo in čisto naravo. Lojze se še spominja časov, ko so bili planinci še zelo glasni, še zlasti, ko so pogledali pregloboko v kozarec. Danes ni več tako, planinska zavest je na visoki ravni. Lotričeva se vedno razveselita ljudi, ki ubrano zapojejo domačo ljudsko pesem, ki se znajo poveseliti brez pretiranega popivanja; tudi ob novoletnih praznovanjih je tako. Anica pravi, da ne sprejema rezervacij, da pa je v kuhinji vedno dovolj enolončnice za prave planince. In teh je vsako leto pri njih veliko. Domačini iz okoliških krajev živijo z goro; Planinsko društvo Železniki pomaga oskrbnici tudi tako, da so vpeljali dežurstvo, in na tak dan se ona lahko malce razbremeni ali gre po nujnih opravkih. Člani društva so oddelali ogromno prostovoljnih ur in dosegli, da imajo tako lepo in urejeno kočo, v kateri vedno diši po dobri hrani. Obiščejo jih domači planinci in tisti od daleč. Kar 40 tisoč jih zabeležijo na leto. Vse več tudi pozimi, ko je koča odprta ob koncih tedna. To območje nudi čudovito turno smuko z višinsko razliko celo več kot 1000 metrov; vmes pa je seveda oddih v koči s toplim čajem. Čaj čaka tudi udeležence raznih pohodov, še zlasti tistega, na bližnje Dražgoše, od koder sta tudi Anica in Lojze.
Na Ratitovec pelje veliko poti, Anica se pošali, da ima menda že vsak svojo. Markirano pot pa je tujcu najlažje najti tako, da v Železnikih zavije v vas Prtovč (1026 m), kjer pusti avto in se nato kakšno uro in pol vzpenja proti vrhu h koči. Ratitovec ima tri vrhove, Gladki vrh (1667 m), Kosmati vrh (1643 m) in Altemaver (1678 m), ki jih ni težko doseči. Vse več je tudi tujcev, ki prihajajo iz bohinjske smeri, in sicer preko Sorice do vasi Torka, od koder je pot na vrh nekoliko krajša kot iz Prtovč. Do Torke pa se lahko pripeljete tudi tako, da se od Železnikov peljete naprej skozi vas Zali Log in v kraju Podrošt zavijete na desno, strmo navzgor preko Raven do Torke, ki leži tik pod Ratitovcem. Sicer pa vprašajte v dolini, kako bi prišli na Ratitovec, in dobili boste ogromno podatkov; morda vam bodo tisti, ki so se pravkar vrnili z gore, povedali, ali so flancati že ocvrti, da vas še topli počakajo za dobrodošlico.
Lidija Jež